Po poročanju švicarskega portala Insideparadeplatz se v švicarskem bančnem svetu odvija nova drama, ki razkriva temne plati finančne industrije. UBS, največja švicarska banka, se je znašla v središču razvijajočega se škandala, ki ne prizadene le njenih uglednih strank, temveč tudi celoten ugled švicarskega bančništva. Gre za prodajo izjemno zapletenih in tveganih deviznih derivatov (t.i. RTPF-produkti) – finančnih instrumentov, ki jih večina strank ni mogla niti razumeti, kaj šele oceniti tveganj, ki jih ta prinašajo.
Središče afere predstavlja trditev, da so svetovalci UBS sistematično ponujali te produkte tudi neprofesionalnim vlagateljem – pogosto upokojencem in podjetnikom v predzadnjem življenjskem obdobju – in jih prepričevali, da bodo redni donosi varna alternativa tradicionalnemu varčevanju. Realnost pa je, da so ti produkti prinesli katastrofalne izgube na izredno volatilnem globalnem trgu, ki so v nekaterih primerih dobesedno izbrisale več deset odstotkov celotnega premoženja strank v nekaj dneh.
Nekateri posamezniki, ki so vse življenje varčevali in prodali svoja podjetja za nekaj sto tisoč frankov, so se čez noč znašli v potencialnem več milijonskem dolgu. Finančni portal poroča, da je finančni šok tolikšen, da so številne stranke, tudi tiste z vplivnimi imeni, zdaj prisiljene prodajati svoja sredstva, kriti luknje s svežim kapitalom – ali pa preprosto obupati.
Posebno zaskrbljujoče je, da UBS še vedno ni ponudila verodostojne razlage ali rešitve za nastalo škodo. Izjave generalnega direktorja Sergia Ermottija o tem, da so pri visoki volatilnosti pač nekateri zmagovalci in drugi poraženci, zvenijo cinično in neodgovorno. Tudi notranja komunikacija med strankami in banko naj bi bila kaotična – izgube naj bi se spreminjale iz ure v uro, odgovori svetovalcev pa naj bi bili nejasni in z zamudo.
FINMA, švicarski bančni regulator, naj bi se končno vključil, a doslej še ni konkretno ukrepal. Neodzivnost UBS-ove medijske službe in pomanjkanje transparentnosti nakazujeta, da znotraj banke vlada panika – in morda tudi pravna negotovost.
Največja ironija pa je, da ta škandal prihaja v trenutku, ko UBS prejema pohvale za uvedbo brezplačnega osnovnega računa za svoje stranke – ukrep, ki se zdi skoraj kot piarovska dimna zavesa v primerjavi z resnostjo deviznega poloma.
To tudi ni prvič, ko se je UBS znašel na tnalu švicarskega finančnega regulatorja FINMA. FINMA je leta 2014 zaključila nadzorni postopek proti banki UBS AG zaradi manipulacij na deviznem trgu, ki so se dogajale v Zürichu. Preiskava je pokazala, da so zaposleni v banki dolgo časa poskušali manipulirati z referenčnimi tečaji valut, pri tem pa so pogosto delovali v nasprotju z interesi svojih strank. Pomanjkljivosti v notranjem nadzoru, upravljanju tveganj in skladnosti so omogočile tovrstno ravnanje, zaradi česar je banka resno kršila pravila glede ustreznega poslovanja.
FINMA je ugotovila, da so trgovci pri UBS sistematično poskušali manipulirati valutne referenčne tečaje, in to v sodelovanju z drugimi bankami. Poleg tega so v številnih primerih dejanja trgovcev škodovala interesom strank, na primer z aktiviranjem “stop-loss” naročil v korist banke, s front-runningom, z zavajanjem glede dobičkov in s razkrivanjem zaupnih informacij. Vse te dejavnosti so bile pogosto usklajene z drugimi bankami preko notranjih komunikacijskih platform, kot so klepetalne skupine.
Preiskava je tudi razkrila hude organizacijske pomanjkljivosti v UBS, med katerimi so bile predvsem slaba ocena tveganj, pomanjkanje ustreznega nadzora in nezadostna pozornost, namenjena skladnosti. Sistem nagrajevanja, ki je zaposlenim omogočal trikrat višjo variabilno plačo v primerjavi z osnovno plačo, je dodatno povečeval konflikte interesov in spodbudil tveganja. Kljub prejšnjim incidentom, kot je bila zadeva LIBOR, in opozorilom žvižgačev banka ni uvedla ustreznih ukrepov za omejitev teh tveganj.
V odgovor na ugotovitve preiskave je FINMA odredila več ukrepov. UBS je morala vrniti neupravičene dobičke v višini 134 milijonov CHF in s uvedenene so bile omejitve na variabilna plačila, katerih višina ne sme presegati 200 % osnovne plače za naslednji dve leti. Poleg tega je banka morala avtomatizirati vsaj 95 % svojega globalnega deviznega trgovanja ter organizacijsko ločiti trgovanje za stranke in lastno trgovanje, da bi omejila konflikte interesov. FINMA je tudi okrepila nadzor z uvedbo zunanji pregledov in drugih notranjih ukrepov, kot so izboljšanje funkcije skladnosti, uvedba novih orodij za spremljanje in analizo ter omejitev določenih komunikacijskih orodij. Postopki so bili sproženi tudi proti enajstim zaposlenim, vključno z vodstvom, da bi ugotovili njihovo vpletenost in odgovornost.
Med preiskavo je FINMA tesno sodelovala z mednarodnimi regulatorji, zlasti britanskim FCA, in ocenila to sodelovanje kot odlično.
Kakorkoli že, vprašanje, ki sedaj visi v zraku, je, kdo bo prevzel odgovornost? Po poročanju Insideparadeplatz se zdi, da se v ospredje postavlja Augusta Hateckea, vodja švicarskega premoženjskega upravljanja, ki naj bi s svojo ekipo aktivno promoviral sporne produkte. Nad njim pa sta Sabine Keller-Busse in seveda predsenik uprave Ermotti. Če UBS ne bo hitro in transparentno ukrepala, ji ne grozi le pravni, temveč tudi zlom zaupanja komitentov in dolgoletnega ugleda.
Ko se finančne institucije igrajo s prihodnostjo ljudi, ki so jim zaupali svoje življenjske prihranke, je skrajni čas za streznitev. Pohlep in bonusi ne morejo biti nad odgovornostjo in integriteto. Ali bo UBS zmogla to preobrazbo – ali pa bo ta škandal po kolapsu Credit Suisse leta 2023 postal nova točka preloma za celotno švicarsko bančništvo?