Nedavne prometne nesreče na območju delovišč na avtocestah in hitrih cestah so se zgodile predvsem zaradi neprilagojene hitrosti in prekratke varnostne razdalje, je ugotovil inšpektorat za infrastrukturo. Pri prometnih ureditvah je zaznal nekaj pomanjkljivosti, ki pa niso bistveno vplivale na prometno varnost, so danes pojasnili pristojni.
Inšpektorat za infrastrukturo je pri pregledu začasnih prometnih ureditev na območju delovišč na avtocestah in hitrih cestah zaznal izrazito nespoštovanje predpisov, predvsem glede omejitev hitrosti in varnostne razdalje, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle.
Odkril je tudi nekaj napak pri postavitvi prometne signalizacije, kar je Dars večinoma že odpravil. Prav tako so v elaboratih za postavitev cestnih zapor manjkali določeni podatki, predvsem o tem, kje točno mora stati določen prometni znak. Inšpektorji so nekaj manjših odstopanj zaznali tudi pri merjenju širine začasnih voznih pasov, vendar pa vse te pomanjkljivosti niso bistveno vplivale na prometno varnost, je pojasnila.
Po izsledkih analiz sistem vodenja prometa C2+2 kljub zoženim prometnim pasovom omogoča bistveno večjo prepustnost prometa kot alternativne rešitve z enim prometnim pasom v vsako smer. Sistem C2+2 pomeni dva zožena pasova v vsako smer vožnje.
Vlada je na podlagi poročila o stanju na teh deloviščih, ki ga je tudi ob upoštevanju ugotovitev inšpektorata v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in Darsom pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, Darsu naložila več ukrepov. Med kratkoročnimi so prepoved prehitevanja na območju vožnje v zamiku, obveščanje javnosti o načinu vožnje v zamiku ter jasnejše talno označevanje začasnih voznih pasov z rumeno barvo in brisanjem sicer veljavnih belih oznak.
Prav tako bodo na ustrezni razdalji od začetka delovne zapore postavili naprave za umirjanje hitrosti, na območju znižane najvišje dovoljene hitrosti pa prikazovalnike hitrosti.
“Ti ukrepi bodo veljali tudi za delovišče na primorski avtocesti pri Postojni, Dars pa jih je v veliki meri že implementiral,” je poudarila ministrica. Na tem delovišču bodo poleg tega za približno 30 metrov podaljšali prehod med smernima voziščema med počivališčem Studenec in mostom čez reko Pivko, s čimer želijo doseči bolj linearen prehod vozil na nasprotno smerno vozišče.
Med dolgoročnimi ukrepi je vlada Darsu med drugim naložila, da naj pri izvajanju vseh obstoječih gradbenih projektov spoštuje pogodbene vrednosti, izvedbene roke oziroma časovnico pa naj skrajša v največji možni meri. Od Darsa pričakuje, da bo vse nadaljnje projekte načrtoval tako, da bodo izvedbeni roki čim krajši.
Pri pripravi dolgoročnih priporočil je sodelovala tudi Javna agencija RS za varnost prometa (AVP). Strokovnjaki bodo ta priporočila preučili in ugotovili, ali je na njihovi podlagi smiselno spremeniti pravilnik za urejanje delovišč na avtocestah in hitrih cestah, je pojasnila Bratušek. Ta pravilnik je po njenih besedah namreč star deset let, zato je smiselno razmisliti o njegovi posodobitvi.
Med 1. marcem in 8. majem se je na območju delovišča pri Postojni po besedah namestnika generalnega direktorja policije Bena Megliča zgodila ena prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami, dve nesreči z lahkimi in 26 nesreč z materialno škodo. “Analiza je pokazala, da sta glavna vzroka nesreč pred delovno zaporo neprilagojena hitrost in neustrezna varnostna razdalja,” je poudaril.
Minuli konec tedna so na tem območju zaznali 688 prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti, prometnih nesreč pa v tem obdobju ni bilo. Napovedal je povečano prisotnost policije in pogostejše meritve hitrosti. “Predvsem pa voznike pozivamo k previdni in strpni vožnji. Posebej problematično je menjavanje voznih pasov, kjer so ti zoženi,” je dejal.
Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je potrdil, da so pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili inšpektorji, večinoma že odpravili. “Je pa tudi inšpekcija potrdila, da največ preglavic pri delovnih zaporah povzročajo nedisciplinirani in objestni vozniki,” je poudaril.
Voznike je pozval k strpni in previdni vožnji. “Dela vedno skušamo izvajati tako, da zagotovimo čim večjo varnost in pretočnost prometa. Dejstvo pa je, da je ceste pač treba vzdrževati, pri čemer povsem brez zapor ne gre,” je dodal.
Na očitke dela javnosti, da bi morali dela izvajati tudi ponoči, je odgovoril, da v gradbeni stroki vlada tako veliko pomanjkanje ustreznega kadra, da podjetja včasih težko zagotovijo že eno izmeno. Sicer pa so vsa dela načrtovana in znana vnaprej, voznike pa o vseh morebitnih spremembah obveščajo sproti, je izpostavil.
Tudi minister za notranje zadeve Branko Zlobko, ki opravlja tekoče posle, je poudaril, da se varnost začne pri vsakem vozniku posebej. “Vse voznike bi rad pozval, naj upoštevajo cestnoprometne predpise. Kadar vozijo na območju delovišč na avtocestah, naj še posebej dosledno upoštevajo postavljeno signalizacijo,” je dodal.
Vlada je minuli četrtek ministrstvu za infrastrukturo naložila, naj v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in Darsom pripravi poročilo o stanju prometne varnosti na avtocestah in hitrih cestah. Poteza je sledila nedavnim prometnim nesrečam pri delovni zapori pri Postojni, ki so promet na primorski avtocesti ohromile tudi za več ur.
Ministrica Bratušek je nato sklicala sestanek vseh pristojnih. Zahtevala je, naj policija in Dars pripravita podrobno poročilo o razmerah na delovišču primorske avtoceste, ki mora vključevati analizo prometne varnosti, že sprejete ukrepe za izboljšanje varnosti in pretočnosti ter nabor konkretnih dodatnih ukrepov za učinkovitejše upravljanje prometa v času del na celotni avtocestni infrastrukturi.
Obenem je inšpektorat za infrastrukturo pregledal delovišča in pripravil poročilo, AVP pa je posredovala predlog kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov.