Danes začenjajo veljati 10-odstotne dodatne carine na uvoz blaga v ZDA, ki jih je pod oznako vzajemne carine za večino držav in ozemelj po svetu, tudi Evropsko unijo, uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Za okoli 60 držav in EU pa bodo 9. aprila uvedene še višje carine. Za unijo bo skupna dodatna carinska stopnja pri 20 odstotkih.
Trump je z objavo teh carin v sredo pretresel svet. Finančni trgi v ZDA in po svetu kopičijo občutne padce, strokovnjaki pa govorijo o izjemno nepremišljeni in nerazumljivi potezi, ki bo pretresla mednarodne ekonomske odnose ter imela negativne posledice za ves svet, tudi in predvsem za ZDA. Ameriški predsednik medtem potezo označuje za dan osvoboditve in trenutek, ko ZDA, potem ko jih je svet leta “obiral”, čakata izjemen razcvet in nova zlata gospodarska doba.
Medtem ko bodo v prvi fazi veljale 10-odstotne dodatne carine na uvoz blaga iz velikega dela sveta, pa bodo 9. aprila za okoli 60 držav in EU začele veljati še precej višje dodatne carine. Za EU bodo te npr. pri 20 odstotkih, za Švico pri 31 odstotkih, za Kitajsko pri 34 odstotkih (z do zdaj uveljavljenimi skupaj pri 54 odstotkih), za Japonsko pri 24 odstotkih, za Južno Korejo pri 25 odstotkih in za Indijo pri 26 odstotkih.
Če so po eni strani na seznamu razna miniaturna ozemlja, kot so antarktični otok Heard in otočje McDonald, kjer živijo le pingvini, ter prekomorska območja velikih držav, kot je Francija, pa na seznamu npr. ni Rusije in Kube. V Washingtonu to pojasnjujejo z besedami, da s tema državama zaradi uvedenih sankcij ZDA praktično ne trgujejo.
Uveljavitev 10-odstotnih carin ne bo veljala niti za sosednji Kanado in Mehiko, saj je Trump carine za uvoz iz obeh držav v višini 25 odstotkov že uvedel. Ne veljajo pa za uvoz, vključen v sporazum o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko (USMCA). Če bodo te dodatne carine po pogajanjih ukinjene, bodo za obe državi veljale 12-odstotne carine, razen za uvoz, ki je del USMCA.
ZDA so sicer doslej že uvedle tudi več t. i. sektorskih carin. Med drugim so tako sredi marca začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, v četrtek pa dodatne 25-odstotne ameriške carine za avtomobile. Maja ali pozneje naj bi sledile še enake dodatne carine za avtomobilske dele.
Za to blago nove Trumpove carine ne veljajo. Prav tako za zdaj ne veljajo za farmacevtske izdelke, baker, čipe, les, zlato, energijo in nekatere rudnine, ki niso na voljo v ZDA.
Trump sicer pušča odprto možnost pogajanj, vendar pa pri tem pravi, da pričakuje zelo velikodušne ponudbe in predvsem selitev proizvodnje v ZDA. Večina prizadetih držav in skupin držav pušča možnosti za pogajanja odprte, a obenem snujejo tudi protiukrepe. Te je že napovedala Kitajska, in sicer bo z 9. aprilom uvedla 34-odstotne dodatne carine na uvoz iz ZDA.
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v petek zvečer sporočil, da je bil v pogovoru s predstavniki Trumpove administracije jasen, da so ameriške carine škodljive in neupravičene. “Trgovinski odnosi med EU in ZDA potrebujejo svež pristop. EU je zavezana k smiselnim pogajanjem, je pa tudi pripravljena braniti svoje interese,” je zapisal na omrežju X.
Po objavi “vzajemnih” carin se je v ZDA in po svetu vnela razprava o tem, kako je Trumpova administracija prišla do tako visokih dodatnih carinskih stopenj, glede na to, da vsaj večina razvitih držav na uvoz iz svojih partneric po desetletjih globalizacije v povprečju uveljavlja bistveno nižje carinske stopnje.
Čeprav so v Beli hiši objavili na videz kompleksna metodološka pojasnila in formulo za izračun, pa se je na koncu izkazalo, da so preprosto delili primanjkljaj ZDA v menjavi z blagom z določeno trgovinsko partnerico in ga delili s skupnim uvozom iz te države ali skupine držav. Storitvene menjave, v kateri je položaj ZDA glede na preostali svet bistveno močnejši, Trump praktično ne omenja.
Ta kitajska poteza je izjemnega pomena:
— Joze P. Damijan (@jdamijan) April 4, 2025
če temu sledijo ostale države in nehajo kupovati delnice ali deleže v ameriških podjetjih in če nato nehajo kupovati še ameriške državne obveznice, lahko to zruši ameriške borze in požene ceno zadolževanja za ameriško vlado v nebo.
Tole je… https://t.co/9byTXzA1OT
Kitajska je v petek uvedla izvozne omejitve za redke zemeljske elemente kot del svojega obsežnega odgovora na carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s čimer je zmanjšala dobavo mineralov zahodu, ki se uporabljajo za izdelavo orožja, elektronike in vrste potrošniškega blaga.
Poteza, za katero je Peking že dolgo namigoval, da je možna, še povečuje trgovinske napetosti med največjima svetovnima gospodarstvoma in ameriške proizvajalce pušča v boju za sveže zaloge kritičnih mineralov, na katere so se zanašali desetletja.
Kitajska proizvede približno 90 % redkih zemelj na svetu , skupine 17 elementov, ki se uporabljajo v obrambni industriji, industriji električnih vozil, energetiki in elektroniki. Združene države imajo le en rudnik redkih zemelj in večino njegove ponudbe prihaja s Kitajske.
Peking je nadzor napovedal pozno v petek kot del širšega svežnja carin in omejitev za podjetja v maščevanje za Trumpovo odločitev, da poviša carine za večino kitajskih izdelkov na 54 %.
Omejitve izvoza ne vključujejo le izkopanih mineralov, temveč tudi trajne magnete in druge končne izdelke, ki jih bo težko nadomestiti, pravijo analitiki.
Ta poteza, ki vpliva na izvoz v vse države, ne samo v ZDA, je zadnji dokaz sposobnosti Kitajske, da oroži svojo prevlado nad rudarjenjem in predelavo kritičnih mineralov.
Sedem kategorij srednje velikih in težkih redkih zemelj, vključno s samarijem, gadolinijem, terbijem, disprozijem, lutecijem, skandijem in itrijem, bo uvrščenih na izvozni nadzorni seznam od 4. aprila, v skladu s sporočilom ministrstva za trgovino.
Lockheed Martin (LMT.N), odpre nov zavihek, Tesla (TSLA.O), odpre nov zavihekin Apple (AAPL.O), odpre nov zavihekso med ameriškimi podjetji, ki uporabljajo kitajske redke zemlje v svojih dobavnih verigah.
“Kitajska je ta seznam naredila strateško,” je dejal Mel Sanderson, direktor pri American Rare Earths (ARR.AX)., odpre nov zavihek, ki gradi rudnik redkih zemelj v Wyomingu, ki naj bi ga odprl do leta 2029, in sopredsednik trgovske skupine Critical Minerals Institute. “Izbrali so stvari, ki so ključne za ameriško gospodarstvo.”
Medtem ko nadzor izvoza ne doseže popolne prepovedi, lahko Peking omeji pošiljke z omejevanjem števila izvoznih dovoljenj, ki jih izda.
Poteza Kitajske bo ustvarila “prepir za dostop do omejenih virov alternativne oskrbe – namreč na Japonskem in v Južni Koreji,” je dejal Ryan Castilloux, ustanovitelj svetovalne družbe Adamas Intelligence.
Dva vira iz industrije sta povedala, da so kitajske izvozne omejitve nekaterih redkih zemelj zaskrbljujoče za nekatere ameriške vesoljske proizvajalce, ker se le-ti dobavljajo iz Kitajske za uporabo v letalski elektroniki.
RTX (RTX.N), odpre nov zavihekin Honeywell (HON.O), odpre nov zavihekzavrnil komentar. Boeing (BA.N), odpre nov zavihekin GE (GE.N), odpre nov zavihekni odgovoril na prošnje za komentar.
Ameriška vlada ima zaloge nekaterih redkih zemelj, vendar ne dovolj za trajno oskrbo svojih obrambnih izvajalcev.
Peking je že uvedel popolno prepoved izvoza treh kovin v ZDA in uvedel nadzor nad izvozom mnogih drugih.
Poteze za omejevanje težkih redkih zemelj so še posebej pomembne, ker ima Kitajska še strožji nadzor nad temi elementi, je dejal David Merriman iz svetovalne družbe Project Blue.
“Trenutno obstaja le ena operacija, osredotočena na HREE (težke redke zemeljske elemente), zunaj Kitajske, Mjanmara in Laosa,” je dejal in dodal, da je Kitajska tesno vpletena v dobavne verige iz Mjanmara in Laosa.
Ta rudnik, Serra Verde v Braziliji, pošilja minerale na Kitajsko za predelavo, je dodal Merriman.
“Kitajska je pripravljena eskalirati,” je dejal Nathan Picarsic, soustanovitelj geopolitičnega svetovalnega podjetja Horizon Advisory. “To je verjetno uvodna salva v ponavljajoči se igri pogajanj z ZDA”
v