V Civilni iniciativi Glas ljudstva so na ljubljanski Roški cesti pripravili javno razstavo fotografij Toneta Stojka iz leta 1988 in civilno družbo pozvali, da se poveže in postavi na pot vsaki oblasti, ki prestopi mejo človekovih pravic. Zbrane so znova pozvali k oddaji podpisa za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Po besedah predstavnika iniciative Dušana Kebra je pred 38 leti v Sloveniji nastal odbor za varstvo človekovih pravic. Povod za njegov nastanek je bila aretacija Janeza Janše in treh drugih obtoženih zaradi razkritja dokumenta, ki je dokazoval pripravljenost vojaškega vrha, da bo uporabil silo, da bi zatrl demokratizacijo v Sloveniji. Kot je dejal, je bil odbor prva velika demonstracija moči slovenske civilne družbe.
“Ob tej priložnosti je treba jasno povedati, da zgodovinske zasluge za odbor pripadajo ljudem, ki so ga ustanovili, vodili in množično podprli, in ne Janezu Janši. Odbor ni dosegel samo milejše obravnave obtožencev, dosegel je nekaj še pomembnejšega. Ljudje so izgubili strah pred oblastjo, civilna družba je spoznala svojo moč, Slovenija pa je stopila na prag političnega pluralizma in demokracije,” je orisal.
Po njegovih besedah danes civilna družba z enako zaskrbljenostjo spremlja ravnanje oblasti, ki pod vodstvom Janše “ponovno govori o notranjih sovražnikih, napada neodvisne medije, poskuša podrediti javne ustanove in civilno družbo obravnava kot političnega nasprotnika”. Dodal je, da je današnji dogodek poziv civilni družbi, da se poveže, organizira in se postavi na pot vsaki oblasti, ki prestopi mejo človekovih pravic.
Novinar in urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin je poudaril, da naj zakonodajna oblast zakone piše, izvršilna zakone izvaja, sodna pa po teh zakonih sodi. “Zakonodajna oblast lahko preiskuje dejavnost izvršilne veje oblasti, nima pa mandata, da nadleguje civilno sfero,” je poudaril.
Psihologinja in nekdanja predsednica komisije za žensko politiko v Skupščini Republike Slovenije Metka Mencin Čeplak je poudarila, da z ukinjanjem že pridobljenih pravic stalnih prebivalcev Slovenije z državljanstvom tretjih držav, znižanjem pravnega varstva preiskovancev v parlamentarni preiskavi, omejevanjem parlamentarne in javne razprave in ovirami sindikalnemu delovanju Slovenija postaja “natanko to, čemur so demokratične sile nasprotovale pred desetletji, da bi preprečili zdrs v avtokracijo”.
Fotograf Tone Stojko je današnjo spontano kratko razstavo označil za eno najlepših razstav, ki jih je imel v življenju, saj je “prišla tja, kamor sodi”.
V civilni iniciativi so na dogodku vse pozvali k oddaji podpisa za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, za katerega je potrebnih 40.000 podpisov. Referendum vidijo kot priložnost, da ljudje odločajo, v kakšni državi želijo živeti.
Spoštovani,
24. 6. 2026 je civilna iniciativa Glas ljudstva na Roški v Ljubljani, pred stavbo, v katerih je delovalo vojaško sodišče, organizirala javno intervencijo in razstavo fotografij Toneta Stojka v javnem prostoru v spomin in opomin na dogodke leta 1988 in danes. Na dan, ko s preleti letal in helikopterjev ter razkazovanjem moči praznujemo 35. obletnico samostojnosti, se spominjamo procesov, ki so se začeli na tem kraju in pomembno vplivali na demokratizacijo in razvoj države, ter hkrati opozarjamo na vzporednice med tedanjim in današnjim časom.
Govorci: Dušan Keber, Vesna Teržan, Ali Žerdin, Metka Mencin, Igor Vidmar in Svetlana Slapšak, ključni akterji tistega časa, so iz lastnih spominov na dogajanje tistega časa potegnili vzporednice z ravnanjem današnje oblasti, spomnili na izbrise pravic, varovalk in ljudi ter opozorili na smer totalitarizma in zatiranja kritičnih glasov, v katero se podajamo.
Nameni so bili drugačni, je poudarila Metka Mencin, Slovenija naj bi bila pravna, socialna in pravična država, ki sprejema vse, ne pa država, ki briše svoje prebivalce, njihove pravice in njihovo varnost.
Vesna Teržan je opozorila na nenehne poskuse reinterpretacije tega obdobja, ki trajajo že skoraj 40 let. Pri tem ne gre zgolj za interpretacijo zgodovine, spreminjajo se tudi družbena razmerja, zaostrujejo se družbeni antagonizmi, ki so že zdaj skoraj nepremostljivi. Vse zaradi bolestne želje po oblasti.
Odbor je bil prva velika demonstracija moči slovenske civilne družbe, je povzel Dušan Keber. Bil je dokaz, da se lahko družba organizira sama mimo vseh centrov moči, in združi ljudi zelo različnih prepričanj, Zasluge zanj pripadajo ljudem, ki so ga ustanovili, vodili in množično podprli, ne Janezu Janši. Nemara najpomembnejša zasluga odbora je bila, da so ljude izgubili strah pred oblastjo, civilna družba je spoznala svojo moč, Slovenija pa je stopila na pot političnega pluralizma in demokracije. Dediči odbora pa niso stranke, temveč vsi, ki se tudi danes ne uklonijo, ko oblast posega v človekove pravice, krepi represijo ali drugače misleče stigmatizira, preiskuje in utiša; dediči so vse skupine in vsi posamezniki, ki se postavijo v bran svobodi, pravičnosti in dostojanstvu človeka. Zato je današnji dogodek tudi poziv civilni družbi: Ne čakajmo, da bodo pravice odvzete, svoboščine omejene in škoda že storjena. Stopimo skupaj. Dvignimo glas. In ne odnehajmo. Demokracija ne umira samo pod udarci diktatorjev. Umira tudi zaradi molka tistih, ki bi jo lahko branili. Pred osemintridesetimi leti smo znali stopiti skupaj. Znali bomo tudi danes.
Za konec še parafrazirajmo besede Alija Žerdina: oblast (in vojska) naj ne nadleguje civilne sfere!
Na ta dan, pomemben za vse prebivalce in prebivalke Slovenije, je ključno, da se slišijo glasovi vseh: tistih, ki so pred 38 leti brez obotavljanja stopili na pot demokracije in suverenosti in ne tedaj ne danes niso dopuščali teptanja pravic, in tistih, ki se tudi danes zoperstavljajo avtoritarnim in diktatorskim težnjam oblasti. Ne nadlegujte jih!
Civilna iniciativa Glas ljudstva