V opoziciji so ogorčeni nad umikom točk o odreditvi parlamentarnih preiskav o aferi Black Cube in sumih nedovoljenega financiranja strank z dnevnega reda seje DZ. V Svobodi opozarjajo, da gre za grobo teptanje ustave. Po oceni SD gre za rušenje demokratičnih standardov, po mnenju Levice pa za vrhunec političnega cinizma.
— 🍀 (@nadakoder) September 21, 2026
“Tisti, ki prvošolčkom delijo ustavo, so že tretjič onemogočili ustanavljanje obeh preiskovalnih komisij, s čimer so grobo poteptali ustavo,” je v odzivu na umik obeh točk dejala poslanka Svobode Tamara Vonta, ki je v prejšnjem mandatu DZ vodila preiskovalno komisijo o obvodnem financiranju SDS in NSi. »Realno – smo sredi državnega udara! Kdor drema, si bo sam kriv, ker bo iz sebe, ko se zbudi,« je konec prejšnjega tedna zapisala poslanka Gibanja Svoboda na X-u.
Realno – smo sredi državnega udara! Kdor drema, si bo sam kriv, ker bo iz sebe, ko se zbudi. 😉
— Tamara (@tamaravonta) September 17, 2026
Poslanka Levice Nataša Sukič je medtem menila, da so bili v uvodu plenarne seje DZ, ki se je začela danes, “priča vrhuncu političnega cinizma in brutalnemu poskusu utišanja opozicije in resnice”. Koalicija je z umikom obeh točk dnevnega reda že tretjič preprečila ustanovitev obeh preiskovalnih komisij. “S tem je v svoji objestnosti in vulgarizmu svoje preglasovalne moči šla do konca in z grobo preračunljivostjo preprečila poslancem opozicije parlamentarno delo, zagotovljeno z ustavo,” je opozorila. “Naša dolžnost in pravica je, da preiskujemo,” je dodala.
O tem po njenem pojasnilu govorijo tako ustava kot zakon o parlamentarni preiskavi, poslovnik DZ in poslovnik o parlamentarni preiskavi. “Štirje akti so bili brutalno pohojeni, kar pomeni neposreden napad na jedro demokracije,” je opozorila.
Prav tako so nezadovoljni v SD. DZ mora v sladu s 93. členom ustave odrediti parlamentarno preiskavo, kadar jo zahteva najmanj tretjina poslank in poslancev. To ni prošnja opozicije, o kateri lahko večina odloča po politični volji, ampak ustavno varovana pravica parlamentarne manjšine in eden od temeljnih mehanizmov nadzora oblasti, je zapisala vodja poslanske skupine SD Meira Hot. Nova ustavna odločba po njenih besedah še dodatno potrjuje, da mora biti parlamentarna preiskava učinkovita in pravočasno izvedena ter da ustavne pravice tretjine poslancev ni dopustno s postopkovnimi manevri parlamentarne večine dejansko izničiti.
Poslovnik DZ prav tako ne dopušča dvoma glede tega, je opozorila. Ker sta bili točki na dnevni red redne seje uvrščeni na predlog opozicijskih poslanskih skupin, bi lahko njun umik predlagale le tiste poslanske skupine, ki so njuno uvrstitev zahtevale. Koalicija ni predlagateljica in nima poslovniškega upravičenja, da zahteva njun umik. Predsednik DZ pa takšnega nedovoljenega predloga po navedbah Hot ne bi smel uvrstiti na glasovanje.
Poslanka Svobode Tamara Vonta, ki je v prejšnjem mandatu DZ vodila preiskovalno komisijo o obvodnem financiranju SDS in NSi, je danes poudarila, da je komisija delovala zakonito, v okviru svojih pristojnosti in na podlagi pooblastil, ki jih določa zakon. Meni, da očitki na delo komisije letijo, ker so posegli v interese nekaterih ljudi.
Vonta se je v današnji izjavi namreč odzvala na besede koalicijskih poslancev, ki so ji od konca dela komisije ob več priložnostih očitali, da je zlorabila parlamentarno preiskavo o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank.
Vonta je poudarila, da pri delu preiskovalne komisije niso delovali po političnih naročilih, temveč na podlagi konkretnih vprašanj, dokumentov in ugotovitev, ki so jih bili dolžni preverjati, postopke pa da so vodili v skladu s pravili parlamentarne preiskave.
“Naše delo ni bilo nezakonito. Ne bomo dovolili, da se zakonito parlamentarno preiskovanje prikazuje kot kriminal samo zato, ker smo posegli v interese ljudi, ki so bili dolgo časa prepričani, da jim nihče nič ne more,” je dejala poslanka. Prepričana je, da je moteča, ker je do konca pripeljala delo komisije, “ki je na 500 straneh natančno popisala mehanizem obvodnega financiranja političnih strank desnice”.
Ponovno je komentirala tudi ustanovitev zavoda za zaščito žrtev parlamentarne preiskave. “Osebe, ki so se znašle pod drobnogledom zaradi vprašanj o pretakanju javnega denarja, zdaj nastopajo kot žrtve (…) Ne gre za nikakršne žrtve, ustanovitelji tega zavoda imajo različne interese, različne zgodbe in različne razloge za nezadovoljstvo s preiskovalno komisijo,” meni.
Po njenih besedah so morali nekateri med njimi zaradi ugotovitev oziroma prijav komisije plačati več 100.000 evrov dodatnega davka, zoper nekatere so bile podane prijave oziroma naznanila pristojnim organom, poslovanje nekaterih pa je v času prejšnje vlade Janeza Janše cvetelo, po spremembi oblasti pa so njihovi prihodki zelo upadli. Eden od ustanoviteljev pa je po njenih besedah tudi politik in je sodeloval s SDS.
O napovedanih kazenskih ovadbah pa je poudarila, da je bila večina prič v postopke vključena že dolgo pred njenim prihodom na čelo preiskovalne komisije.
Tudi poslanka Levice Nataša Sukič meni, da zavod ni bil ustanovljen za zaščito državljanov, ampak za “obrambo tistih, ki so javni denar za urejanje vodotokov preusmerjati v strankarske medije in v fiktivne oglase”. “Ti ljudje seveda ne potrebujejo zavoda za zaščito njih kot žrtev, pač pa potrebujejo kazenske ovadbe,” je bila neposredna.
Prepričana je tudi, da so zavod ustanovili za obvodno financiranje kampanje strank pred oktobrskimi referendumi. Zavod je namreč eden od prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje za zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.