Nekdanji predsedniki DZ Pavel Gantar, Milan Brglez in Urška Klakočar Zupančič so sinoči na okrogli mizi v Cankarjevem domu opozorili na možnost zlorabe parlamentarnih preiskav in se zavzeli za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Med drugim so poudarili, da so preiskovalne komisije namenjene preiskovanju javnih funkcionarjev.
Pavel Gantar, ki je DZ vodil med letoma 2008 in 2011, je na okrogli mizi v organizaciji Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) dejal, da so njegove izkušnje glede parlamentarnih komisij “precej slabe in so se sprevrgle v oblike politične diskreditacije nasprotnikov, kar je še posebej problematično, kadar ti politični nasprotniki nimajo zadosti orodij in orožij, da bi se lahko branili”.
Opozoril je, da parlamentarne preiskovalne komisije v osnovi vedno preiskujejo javne funkcionarje in nikogar drugega. “Seveda komisije lahko pokličejo gospodarstvenike kot priče, ne morejo pa jih interpelirati v javne preiskovance,” je še dodal Gantar, ki je tudi eden od pobudnikov referenduma.
Milan Brglez, ki je funkcijo predsednika DZ opravljal med letoma 2014 in 2018, je povedal, da “težko reče, če so parlamentarne komisije učinkovite, so pa del parlamentarne folklore, ki obstaja v svetu in je ustavno določena”. Dodal je, da so smiselne varovalke in bi jih bilo potrebno še več, zato da se jih ne bi moglo zlorabiti v nasprotju z ustavo in zakoni.
Urška Klakočar Zupančič, ki je štiriletni mandat predsednice DZ zaključila pred dobrima dvema mesecema, je spomnila, da so med njenim predsedovanjem leta 2024 sprejeli novelo zakona o parlamentarni preiskavi, s katerim so uzakonili pravno varstvo. “Od uveljavitve zakona v parlamentu nimamo nobene parlamentarne preiskave, ker je zdaj ni več mogoče zlorabljati, (…) torej okviri so jasni”.
“Mi smo uredili zadevo, tako da parlamentarna preiskava ne more več poseči na področje tretje veje oblasti in na področje, ki jih pokrivajo druge neodvisne institucije, Komisije za preprečevanje korupcije, računsko sodišče in tako naprej,” je opozorila Klakočar Zupančič in izpostavila, da je novelo zakona kot pozitivno ocenila tudi Evropska komisija, ustavno sodišče pa je potrdilo sklep, da je zoper to novelo referendum nedopusten.
Novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je DZ sprejel konec maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Po mnenju pobudnikov referenduma novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ. DZ pa tudi ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo.