Ekstremna vročina in neugodne hidrološke razmere vse bolj vplivajo tudi na proizvodnjo električne energije v Jugovzhodni Evropi. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) bo zaradi dolgotrajnih visokih temperatur in razmer na reki Savi zmanjšala moč reaktorja na 80 odstotkov.
Če se hidrološke in meteorološke razmere ne bodo izboljšale oziroma se bodo še poslabšale, bi lahko NEK moč reaktorja dodatno zmanjšal. Elektrarna se bo na polno moč vrnila, ko bodo razmere to omogočale.
Dogajanje v Krškem prihaja v neugodnem trenutku za širšo regijo, saj se zaradi visokih temperatur in nizkih vodostajev s težavami pri proizvodnji električne energije soočajo tudi jedrske elektrarne na Madžarskem in v Romuniji.
Ključna težava je temperatura Save
Jedrska elektrarna Krško za hlajenje uporablja vodo iz Save, zato mora svoje obratovanje prilagajati okoljskim omejitvam.
Okoljevarstveno soglasje določa, da povprečna dnevna temperatura Save na mestu mešanja vode v bazenu hidroelektrarne Brežice ne sme preseči 28 stopinj Celzija. Hkrati povprečno dnevno povišanje temperature reke zaradi delovanja elektrarne ne sme biti večje od treh stopinj Celzija.
Prav zagotavljanje teh pogojev je razlog za postopno zmanjšanje moči reaktorja.
Hladilni stolp je doslej omogočal obratovanje s polno močjo
V NEK poudarjajo, da jim je kljub visokim temperaturam v zadnjih mesecih uspelo ohranjati elektrarno na polni moči.
Toplotne vplive na Savo so zmanjševali predvsem z uporabo hladilnega stolpa ter drugih sistemov in komponent elektrarne. Vztrajanje ekstremnih vremenskih in hidroloških razmer pa je zdaj doseglo točko, ko je treba proizvodnjo prilagoditi.
Krško bo tako v noči na 6. avgust postopoma zmanjšalo moč reaktorja na 80 odstotkov.
Težave tudi v jedrskih elektrarnah na Madžarskem in v Romuniji
Zmanjšanje proizvodnje v Krškem dodatno povečuje pritisk na elektroenergetski sistem Jugovzhodne Evrope.
Razmere so zahtevne tudi drugod. Na Madžarskem zadnji od štirih reaktorjev jedrske elektrarne Paks, ki še obratuje, deluje z močno zmanjšano močjo, medtem ko ima Romunija težave pri zagotavljanju obratovanja enega od dveh reaktorjev jedrske elektrarne Cernavodă.
Skupni imenovalec težav so visoke temperature in nizki vodostaji velikih rek, predvsem Donave in Save.
V času povečane porabe električne energije zaradi uporabe klimatskih naprav zmanjševanje proizvodnje velikih jedrskih elektrarn pomeni dodatno obremenitev za regionalni elektroenergetski sistem in povečuje potrebo po uvozu električne energije.
Podobne razmere nazadnje leta 2003
Zmanjševanje moči zaradi temperature in pretoka Save za NEK sicer ni nekaj povsem novega, vendar se zgodi zelo redko.
Nazadnje je morala elektrarna zaradi tovrstnih omejitev dalj časa obratovati z zmanjšano močjo leta 2003. Takrat je zmanjšana proizvodnja trajala več kot 90 dni.
Aktualne razmere tako ponovno kažejo, da podnebne in hidrološke spremembe ne vplivajo zgolj na proizvodnjo hidroelektrarn ter sončnih in vetrnih elektrarn. Ekstremne temperature in pomanjkanje vode lahko omejijo tudi proizvodnjo jedrskih elektrarn, če so te pri hlajenju odvisne od rek.
Za Slovenijo in širšo regijo bo zato ključno, kako dolgo bodo trenutne razmere vztrajale. Če se temperatura Save zniža in hidrološke razmere izboljšajo, bo NEK ponovno povečal proizvodnjo na polno moč. Če se bodo razmere poslabševale, pa ostaja odprta možnost nadaljnjega zmanjšanja moči reaktorja.