Medtem ko se Vlada RS pripravlja na sprejem državnega prostorskega načrta za prvo plavajočo sončno elektrarno v Sloveniji, v Občini Šoštanj poudarjajo, da bo njihova podpora projektu odvisna od konkretnih in merljivih koristi za lokalne prebivalce.
Župan Boris Goličnik je po poročanju revije Naš stik poudaril, da okoljska sprejemljivost projekta ni dovolj, temveč zgolj izhodišče za razpravo. Občina pričakuje jasno opredeljene koristi, ki bodo občutili tako občani kot širša regija.
Pogoji občine: nadomestila, skupnostna energija in rušenje hladilnega stolpa
Med ključnimi pogoji, ki jih Šoštanj postavlja za podporo projektu, so:
- letno nadomestilo občini,
- vključitev prebivalcev v energetsko skupnost, ki bi jim omogočila neposredno korist od sončne energije,
- rušitev hladilnega stolpa bloka 4 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ),
- ter sprejem prostorskega akta, ki bi omogočil celovit razvoj območja jezera Družmirje.
Po besedah župana mora biti energetski prehod v Šoštanju usklajen s prestrukturiranjem regije po zaprtju Premogovnika Velenje. »Energetski projekti morajo imeti jasne koristi za ljudi in regijo,« je poudaril.
Projekt HSE: 120 MW plavajoče sončne elektrarne
Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki razvija projekt, je sporočil, da bi lahko predhodna presoja vplivov na okolje bila zaključena v prvem četrtletju 2027, gradnja pa bi se lahko začela v zadnjem četrtletju istega leta, če bodo izpolnjeni vsi pogoji.
Plavajoča sončna elektrarna je načrtovana na umetnem jezeru Družmirje, tik ob edini slovenski premogovni termoelektrarni TEŠ. Projekt, ocenjen na okoli 110 milijonov evrov, predvideva moč približno 120 MW in življenjsko dobo okoli 30 let. Stroški razgradnje po izteku obratovanja so že vključeni v investicijsko oceno.
Ključna odločitev v marcu
Na nedavni predstavitvi projekta je HSE navedel, da naj bi vlada marca sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu, ki bo omogočila pripravo idejne zasnove in celovite presoje vplivov na okolje.
Projekt prve plavajoče sončne elektrarne v Sloveniji tako odpira širša vprašanja pravičnega energetskega prehoda, vloge lokalnih skupnosti in tega, kako zagotoviti, da veliki energetski projekti ne bodo zgolj tehnično uspešni, temveč tudi družbeno sprejemljivi.