DZ se bo na torkovi izredni seji seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne predlaga kandidata za mandatarja. Dan zatem bo stekel drugi krog iskanja mandatarja, v katerem je pričakovati kandidaturo prvaka SDS Janeza Janše, ki si po spremembi zakona o vladi prizadeva za oblikovanje nove koalicije.
Predsednica republike, ki je v prvem krogu po marčnih parlamentarnih volitvah edina predlagateljica kandidata za predsednika vlade, je namreč pred približno tednom dni sporočila, da v tem krogu kandidata ne bo predlagala, saj da se večinska podpora v pogovorih, ki jih je vodila s poslanskimi skupinami, ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati.
V dopisu predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću je zapisala tudi, da se je med in po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin pokazalo, da v tej fazi postopka ni spoštovanja in zaupanja, ki sta nujna za nadaljevanje poštenih posvetovanj. Po opravljenih posvetovanjih tudi ni prejela glasov, potrebnih za izvolitev novega predsednika vlade, relativni zmagovalec volitev, predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, pa ji je dejal, da v teh okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati, je zapisala. DZ se bo z njeno odločitvijo, da posvete zaključi brez predloga kandidata za predsednika vlade, seznanil na izredni seji v torek.
V sredo pa bo v skladu z ustavo in poslovnikom DZ začel teči 14-dnevni rok za drugi krog, v katerem lahko svojega kandidata za predsednika vlade poleg predsednika republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Najverjetnejši kandidat za mandatarja Janša je že pred obvestilom Pirc Musar napovedal korake na poti k oblikovanju nove koalicije.
Tako naj bi po sredini potrditvi spremembe zakona o vladi, ki število ministrstev s sedanjih 19 krči na 14, strankam, ki so jo na seji DZ podprle, poslal izhodišča za koalicijsko pogodbo. Spremenjeno ureditev ministrstev so poleg SDS podprli še poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice, ki so tudi pri nekaterih drugih dosedanjih glasovanjih v DZ delovali usklajeno.
V SDS po sredini odločitvi DZ nadaljnjih korakov ne komentirajo. Da so izhodišča dobili, so v četrtek potrdili v Demokratih, v soboto pa tudi v SLS. Predsednica SLS Tina Bregant je ocenila, da so izhodišča ustrezna, pojasnila je, da se o njih usklajujejo in da bo več znanega prihodnji ta teden. V NSi so se zavili v molk, v Fokusu pa so dejali, da izhodišč niso dobili, da pa pričakujejo, da bodo enakopravno vključeni v pogovore. Tudi v Resnici do danes dopoldne izhodišč niso dobili.
Predsednik Resnice Zoran Stevanović sicer zatrjuje, da se v njihovi stranki koalicijskih pogajanj ne bodo udeleževali, prav tako ne pričakujejo ločenega sporazuma za sodelovanje z bodočimi koalicijskimi partnericami. Ne glede na to pa je Janša napovedal, da jim bodo izhodišča poslali, saj da ne škodi, če jih preberejo.
Predsednik SDS je sicer v sredinem pogovoru za Planet TV izpostavil, da sami izziva sestavljanja vlade še niso sprejeli in da se bodo v to spustili, če bodo “ugotovili, da imajo ustrezno opremo za gašenje požara”. Priznal je, da ima pomisleke o prevzemu vodenja države v zahtevnih razmerah. Znova je napovedal, da šibke vlade ne bodo sestavljali, kot možnost pa je izpostavil tudi partnerstvo za razvoj, kot ga je SDS pred leti že sklenila z opozicijo.
Ob tem so sicer v javnosti že zaokrožili možen kadrovski razrez med najverjetnejšimi bodočimi vladnimi strankami in nekatera imena ministrskih kandidatov. Po poročanju medijev bi trojčku NSi, SLS in Fokus pripadlo štiri ali pet mandatov, med njimi naj bi predsednik NSi Jernej Vrtovec zasedel mesto ministra za infrastrukturo in energetiko, vodja njihove poslanske skupine Janez Cigler Kralj bi postal minister za demografijo, družino in socialne zadeve ali minister za izobraževanje, znanost in mladino. Za vodenje obrambnega ministrstva se kot možni kandidati omenjajo evropski poslanec Matej Tonin, nekdanji šef Darsa Valentin Hajdinjak ali poslanec Janez Žakelj. NSi bi lahko pripadlo tudi kmetijsko ministrstvo, za katero pa naj bi bil interes tudi v SDS.
V križanki za sestavo vladne ekipe naj bi bili tudi predsednica SLS Tina Bregant, ki bi lahko prevzela funkcijo ministrice brez resorja, pristojne za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter Monika Kirbiš Rojs iz Fokusa, ki bi lahko prevzela področje regionalnega razvoja in lokalne samouprave.
Demokratom naj bi po poročanju medijev pripadla tri ministrska mesta. Predsedniku stranke Anžetu Logarju naj bi se nasmihal položaj ministra za gospodarstvo, delo in šport. Kot njihovega kandidata za vodenje zdravstvenega resorja se omenja sedanjega vodjo poslanske skupine Tadeja Ostrca. Po nekaterih informacijah bi lahko Demokratom pripadlo mesto kulturnega ministra, za katerega se omenja nekdanjega direktorja Javne agencije za knjigo Aleša Novaka, ali mesto pravosodnega ministra, za katerega bi lahko kandidiral nekdanji minister Senko Pličanič.
Iz kvote SDS naj bi finančno ministrstvo znova prevzel Andrej Šircelj, prav tako naj bi ministrski stolček ponovno zasedel Zvone Černač, tokrat na resorju lokalne samouprave, kohezije in regionalnega razvoja ali na resorju okolja in prostora. Vodenje zunanjega ministrstva naj bi se obetalo diplomatu Tonetu Kajzerju. Med kandidati za notranjega ministra se omenja nekdanji minister Aleš Hojs, ki pa bi lahko po nekaterih informacijah ostal tudi na poslanski funkciji.
V strankah in tudi Janša sicer vztrajajo, da gre pri navajanju imen za špekulacije in da bodo sami najprej poskusili uskladiti vsebinske podlage za delovanje prihodnje vlade.