Voditelji EU so na zasedanju v Bruslju podprli načrt Evropske komisije za okrepitev obrambnih zmogljivosti držav članic, ki med drugim predvideva nov finančni instrument v vrednosti 150 milijard evrov za naložbe v obrambo. Glede nadaljnje podpore Ukrajini se medtem zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana niso uspeli poenotiti.
Po 10 urah pogovorov in kljub javnemu objemu Volodimirja Zelenskega – ki je nagovoril novinarje ob voditeljih dveh najvišjih institucij EU, Ursuli von der Leyen in Antóniu Costi – so se končni sklepi, sprejeti s strani nacionalnih voditelji, osredotočeni le na njihova skupna prizadevanja za izgradnjo razdrobljenega obrambnega sektorja
Predsedniki vlad in držav članic EU, med njimi premier Robert Golob, so podprli ta teden predstavljeni načrt Evropske komisije za “ponovno oborožitev Evrope”. Komisija namerava v okviru načrta vzpostaviti nov finančni instrument EU, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo.
Sredstva bodo po besedah predsednice Evropske komisije namenjena nabavam obrambnih zmogljivosti, pri katerih je potrebno ukrepanje na evropski ravni. Med drugim gre za sisteme protizračne in protiraketne obrambe, drone, rakete in topništvo.
Voditelji so Svet EU, v katerem so zastopane države članice, pozvali, naj ta predlog obravnava prednostno. Predlog pravne podlage za instrument mora sicer komisija še predstaviti.
Obenem so pozdravili namero komisije, da Svetu EU predlaga sprožitev t. i. nacionalne odstopne klavzule v okviru evropskih javnofinančnih pravil. To bo članicam omogočilo zvišanje proračunskih izdatkov za obrambo za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ne da bi bil proti njim sprožen postopek presežnega primanjkljaja, je v torek ob predstavitvi načrta povedala von der Leyen.
Če bodo v štirih letih vse članice postopoma povečale izdatke za obrambo za 1,5 odstotka BDP, bo to pomenilo 650 milijard evrov dodatnih naložb, so pojasnili uradniki EU. Odstopanje od fiskalnih pravil bo namreč možno samo za potrebe obrambe.
Skupno bi tako lahko z načrtom po navedbah Bruslja mobilizirali skoraj 800 milijard evrov naložb v obrambo.
Predsedniki vlad in držav članic so v sprejetih sklepih o obrambi pozvali še k spremembi politike Evropske investicijske banke (EIB) glede posojanja obrambni industriji.
Se jim pa medtem zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Orbana ni uspelo dogovoriti o sklepih glede nadaljnje podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Orban nasprotuje predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu.
Despite everything that's happened in the six weeks since Donald Trump returned to the White House, EU leaders fell short of agreeing on any new commitments to strengthen Ukraine's hand in the immediate future at an emergency summit in Brussels.https://t.co/HarnxWotOn
— POLITICOEurope (@POLITICOEurope) March 7, 2025
#BREAKING: The European Union has FAILED to reach a deal for Ukraine, as “emergency meeting” ends with NO funding or rearmament, per NYPost
— Nick Sortor (@nicksortor) March 7, 2025
This was so predictable
Zelensky fled to the UK after being booted out of the White House by Trump hoping the EU would bail him out,… pic.twitter.com/7x0ATUblkE
So ZDA še partner Evropske unije?
— SDS (@strankaSDS) March 6, 2025
Ne prezrite odgovora predsednika @JJansaSDS ! pic.twitter.com/niqOWEoANL
No, toliko o tem, koliko lahko Evropa vojaško pomaga Ukrajini.
— Joze P. Damijan (@jdamijan) March 6, 2025
Europe’s Defenses Risk Faltering Within Weeks Without US Supporthttps://t.co/DDkXTMqUJZ
Voditeljem pa se , kot rečeno zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana ni uspelo dogovoriti o sklepih glede nadaljnje podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Orban nasprotuje predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu. Costa je pojasnil, da si vse članice želijo miru, vendar pa jih 26 meni, da je pot do miru možna le z okrepitvijo ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Madžarska je po njegovih besedah osamljena v svojih stališčih.
V izjavi, ki je priložena sklepom Evropskega sveta, so se voditelji šestindvajseterice med drugim strinjali o ključnih načelih, ki jih je treba upoštevati v bodočih pogajanjih o miru v Ukrajini.
Poudarili so, da pogajanja o Ukrajini ne morejo potekati brez Ukrajine, Evropa pa mora sodelovati v pogajanjih, ki vplivajo na njeno varnost. Kakršnakoli prekinitev ognja mora voditi k celovitemu mirovnemu sporazumu, ki ga morajo spremljati močna in zanesljiva varnostna jamstva za Ukrajino. “Mir mora upoštevati neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine,” so še navedli eno od načel.
Na pot do miru v Ukrajini se je v svojem nagovoru evropskim kolegom osredotočil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki jih je pozval k podpori na tej poti.
Von der Leyen in Costa bosta danes z rezultati izrednega vrha prek videokonference seznanila še voditelje partnerskih držav – Združenega kraljestva, Kanade, Norveške, Islandije in Turčije.