Slovenija bo morala izdatke za obrambo zvišati na dva odstotka BDP pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt, je v Bruslju povedal premier Robert Golob. Za Levico so take napovedi preuranjene, v SD pa bi počakali na dogovor v Bruslju. V NSi podpirajo omenjeni dvig, po mnenju prvaka SDS Janeza Janše pa bo treba ta sredstva zvišati še prej.
Po Golobovih besedah je o tem, kako natančno bo potekalo zviševanje, še prezgodaj govoriti. Napovedal pa je, da bo Slovenija scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost, je zagotovil.
V Svobodi so se odzvali z besedami, da bo povečevanje sredstev očitno treba pohitriti. Na kakšen način naj bi se to zgodilo, pa ta trenutek še ni odločeno, je dejal poslanec Svobode Martin Premk.
Po drugi strani v Levici menijo, da so napovedi o zviševanju načrtovanih izdatkov še pred letom 2030 preuranjene. Tekme v oboroževanju so po njihovem mnenju pokazale, da se na ta račun manjšajo pravice, ki jih financira javna blagajna. Večanju izdatkov za agresivne vojaške tehnike bodo nasprotovali, lahko pa bi pristali na dvonamenske nakupe.
V času, ko Evropa ob pomanjkanju tradicionalnega velikega zaveznika ZDA ne ve natančno, kaj narediti, bi bili za EU bolj smiselni pogovori o strateški viziji vzpostavitve lastne zunanje politike, deloma tudi obrambne, je dejal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
V SD pa so ocenili, da bo mogoče dati končni odgovor na Golobove besede šele po dogovoru voditeljev držav v Bruslju. Že zdaj pa je po besedah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima mogoče reči, da je treba biti zelo previden pri tem, od kje bodo vzeli napovedana sredstva. Glede sredstev za obrambo je treba iskati skupni jezik tako znotraj koalicije kot celega DZ, je pozval v izjavi novinarjem.
Po drugi strani je prvak opozicijske SDS Janez Janša prepričan, da bo treba sredstva za obrambo dvigniti prej in bistveno bolj kot na dva odstotka BDP. Golobova izjava se mu zdi zelo optimistična, saj naj bi se na vrhu Nata junija odločili za pomembno višji delež, ki naj bi znašal tri ali 3,5 odstotka. Tudi časovnica nakazovanja tega deleža naj bi bila veliko hitrejša od leta 2030.
Razlog za povečanje sredstev za oboroževanje je že danes, ne pa leta 2030, je poudaril v izjavi za medije. Hkrati je dejal, da hitrejše zviševanje sredstev za obrambo ne sme iti na račun zdravstva, šolstva in konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Pač pa rezerve vidi v sredstvih za zeleni prehod in za nevladne organizacije.
Opozicijska NSi prav tako podpira dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP pred letom 2030, ki pa mora biti premišljen. Po njihovem mnenju sicer dileme “topovi ali maslo” ni, saj sposobna vlada zna najti denar in prihraniti. Če Slovenija pri dvigu obrambnega proračuna ne bo sledila drugim državam, bo politično, gospodarsko in varnostno ostala sama, je novinarjem dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj.
V NSi po njegovih besedah vztrajajo pri trditvi, da varnost ni brezplačna. Ocenjujejo, da bi lahko dodaten denar poiskali v evropskih sredstvih.
Oglasili so se tudi v dveh zunajparlamentarnih strankah. V stranki Resni.ca zahtevajo, da DZ še pred junijskim vrhom Nata razpiše referendum o tem, ali naj se namenja dva odstotka BDP za orožje ali ne. V Stranki mladih – Zeleni Evrope pa prosijo Goloba, naj v Bruslju pridobi nepovratna sredstva za posodobitev železniške infrastrukture, s pomočjo katere bi lahko naša država uspešno opravljala svoje naloge zaledne države v morebitnem vojaškem spopadu.
Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za letos ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.