Kremelj je danes namenil opozorilo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je v ponedeljek dejal, da želi z Ukrajino doseči dogovor, po katerem bi Kijev v zameno za pomoč ZDA omogočil dostop do redkih zemelj in drugih surovin v Ukrajini. V Kremlju so sporočili, da to pomeni kupovanje pomoči in da bi bilo bolje, če te sploh ne bi bilo.
“Če stvari poimenujemo s pravim imenom, je to predlog za nakup pomoči – z drugimi besedami, ne gre za brezpogojno pomoč ali pomoč iz drugih razlogov, temveč za pomoč na komercialni osnovi” je danes glede Trumpovega predloga dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, poroča medij Politico.
Trump je dejal, da želi dostop do ukrajinskih mineralnih nahajališč v zameno za prihodnjo vojaško pomoč, ki jo potrebuje Kijev, ko se še naprej brani pred rusko agresijo. Trumpov transakcijski pristop k vojni v Ukrajini, ni bil povsem nepričakovan. ZDA in druge zahodne države že dolgo časa opazujejo rudna bogastva Ukrajine.
»Vlagamo na stotine milijard dolarjev. Imajo velike redke zemlje. In želim varnost redkih zemelj in oni so (to) pripravljeni storiti,« je dejal Trump novinarjem v ponedeljek v Ovalni pisarni, ne da bi navedel, kaj, če sploh, je Ukrajina pristala storiti.
Pred tem je predlagal, da bi morala biti prihodnja pomoč zagotovljena kot posojilo in bi bila pogojena s pogajanji Ukrajine z Rusijo. Pod nekdanjim ameriškim predsednikom Joejem Bidnom so ZDA Ukrajini zagotovile 65,9 milijarde dolarjev vojaške pomoči, odkar je Rusija februarja 2022 začela obsežno invazijo na državo.
Biden je trdil, da je bila pomoč potrebna, ker je bila zmaga Ukrajine ključna za lastno varnost Amerike. Trump pa je jasno povedal, da ne verjame, da bi morale ZDA še naprej zagotavljati pomoč, ne da bi dobile nekaj v zameno.
Medtem ko Trump ni dal nobenih podrobnosti o tem, kaj želi od Kijeva, je dogovor, ki opisuje poglobljeno sodelovanje med ZDA in Ukrajino na področju rudnin, pripravljal več mesecev, preden je januarja prevzel položaj.
Memorandum o soglasju, pripravljen pod Bidnovo administracijo lani, je dejal, da bodo ZDA spodbujale naložbene priložnosti v rudarske projekte v Ukrajini ameriškim podjetjem v zameno za Kijev, ki bo ustvaril gospodarske spodbude in izvajal dobre poslovne in okoljske prakse. Ukrajina že ima podoben sporazum z Evropsko unijo, podpisan leta 2021.
Adam Mycyk, partner v kijevski pisarni globalne odvetniške pisarne Dentons, je dejal, da medtem ko cilj dogovora – zagotavljanje kritičnih zalog mineralov iz Ukrajine – ostaja nespremenjen, se zdi, da je Trumpov pristop bolj transakcijski.
“Seveda bi bilo bolje, če te pomoči sploh ne bi bilo, saj bi to prispevalo h koncu tega konflikta,” je Peskov še dodal glede vojne v Ukrajini, ki jo je Rusija sprožila pred skoraj tremi leti.
Odziv Kremlja sledi ponedeljkovi izjavi Trumpa, ki je dejal, da želi z Ukrajino doseči dogovor, po katerem bi Kijev v zameno za pomoč ZDA zagotovil dostop do redkih zemelj in drugih ključnih surovin, ki se uporabljajo v proizvodnji elektronike in so po Trumpovih besedah vredne več tisoč milijard dolarjev.
Tovrsten dogovor je že oktobra omenjal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko je zaveznikom v Evropi in ZDA predstavljal svoj “načrt za zmago” v vojni. Podobno stališče je v odzivu na Trumpove izjave izrazil tudi danes, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trump is not only talking the talk, but walking the walk, and Britain has Starmer!https://t.co/uHHMoeiGdr
— Sheila Williams (@Sheila84047665) February 4, 2025
“Želim si, da bi ameriška podjetja […] tukaj razvijala to področje. Odprti smo za možnost, da se vse to lahko razvija skupaj z našimi partnerji, ki nam pomagajo zaščititi našo deželo in potisniti sovražnika nazaj s svojim orožjem in paketi sankcij – in to je popolnoma pošteno,” je dejal.
Nemški kancler Olaf Scholz je na drugi strani kritiziral Trumpov predlog in ga označil za “zelo egoističnega in egocentričnega”, navaja Politico. Scholz je ob tem menil, da bo Ukrajina potrebovala svoje naravne vire za financiranje povojne obnove.
Ukrajina ima med drugim obsežne strateške zaloge titana, litija, grafita in urana, kar je ključno za njeno prihodnjo gospodarsko stabilnost in odvisnost od tuje pomoči. Nahajališča ključnih surovin so sicer tudi na območjih, ki jih trenutno zaseda Rusija.
“Treba je še videti, kakšno obliko bi lahko imel takšen sporazum, vendar bi bilo v interesu Ukrajine za njeno povojno okrevanje in dolgoročne gospodarske obete, da kar najbolj poveča predelavo in ustvarjanje vrednosti vseh pridobljenih mineralov v Ukrajino s strani ukrajinskih podjetij,« je Mycyk povedal za CNN.
Kijev se še ni odzval na Trumpove komentarje, vendar je ukrajinska vlada v preteklosti trdila, da so njena nahajališča mineralov eden od razlogov, zakaj bi moral Zahod podpreti Ukrajino – da bi preprečili, da bi ti strateško pomembni viri padli v ruske roke.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrecno omenil možnost prihodnjih naložb zahodnih zaveznikov v naravne vire države kot ključni del njegovega »načrta zmage«.
»Nahajališča kritičnih virov v Ukrajini so skupaj z globalno pomembnim energetskim in prehrambenim potencialom Ukrajine med ključnimi plenilskimi cilji Ruske federacije v tej vojni. In to je naša priložnost za rast,« je oktobra dejal Zelensky v izjavi, v kateri je predstavil načrt.
Nataliya Katser-Buchkovska, soustanoviteljica ukrajinskega sklada za trajnostne naložbe, je dejala, da bi bil dogovor, ki bi prinesel ameriške naložbe v ukrajinski rudarski sektor, koristen za obe strani.
ZDA so v veliki meri odvisne od uvoza mineralov, ki jih potrebujejo, od katerih jih veliko prihaja s Kitajske. Od 50 mineralov, ki so bili razvrščeni kot kritični, so bile ZDA v celoti odvisne od uvoza 12 in več kot 50 % odvisne od uvoza nadaljnjih 16, po podatkih Geološkega zavoda Združenih držav, vladne agencije.
Ukrajina ima medtem po navedbah ukrajinske vlade nahajališča 22 od teh 50 kritičnih materialov.
“To ni samo ključni korak za povojno gospodarsko okrevanje Ukrajine, ampak je tudi priložnost za ZDA, da obravnavajo vprašanja globalne dobavne verige,” je dejala Katser-Buchkovska, ki je bila od leta 2014 do 2019 članica ukrajinskega parlamenta. in bil je vodja parlamentarnega odbora za energetsko varnost in prehod.
Čeprav je Trump uporabil izraz “redke zemlje”, ni jasno, ali se je nameraval posebej sklicevati na minerale redkih zemelj – skupino 17 elementov, ki obstajajo v zemeljskem jedru in imajo magnetne in prevodne lastnosti, zaradi katerih so ključni za proizvodnjo elektronike. , tehnologije čiste energije in nekateri oborožitveni sistemi.
Ukrajina nima svetovno pomembnih zalog redkih zemeljskih mineralov, ima pa nekaj največjih svetovnih nahajališč grafita, litija, titana, berilija in urana, ki jih ZDA vse uvrščajo med kritične minerale. Nekateri od teh rezervatov so na območjih, ki so trenutno pod rusko okupacijo.
Kitajska že dolgo prevladuje v svetovni proizvodnji mineralov redkih zemelj in drugih strateško pomembnih materialov. Po podatkih Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) je odgovoren za skoraj 90 % svetovne predelave mineralov redkih zemelj. Poleg tega je Kitajska tudi največja svetovna proizvajalka grafita in titana ter velika predelovalka litija.
Zaradi zadnjega trgovinskega spora med Washingtonom in Pekingom je še bolj pomembno, da ZDA iščejo alternativne dobavitelje.
Gospodarski ukrepi, ki jih je Kitajska napovedala v torek kot povračilo za Trumpove nove carine, vključujejo nov nadzor izvoza več kot dva ducata kovinskih izdelkov in povezanih tehnologij. Čeprav ne zajemajo najbolj kritičnih materialov, ki jih potrebujejo ZDA, poteza kaže, da je Kitajska pripravljena uporabiti svoje rudno bogastvo kot vzvod v trgovinskih sporih.
Mycyk je dejal, da se pričakuje, da bo povpraševanje po teh kritičnih materialih močno naraslo zaradi globalnega prehoda na električna vozila in tehnologije obnovljivih virov energije.
»Ukrajinska nahajališča so tako globalno pomembna, saj ponujajo diverzifikacijo stran od prevladujočih proizvajalk, kot je Kitajska. Ohranjanje teh virov pod ukrajinskim nadzorom je ključnega pomena za ohranitev njene gospodarske suverenosti,« je dodal.