Vlada je prikimala predlogu obrambne resolucije, ki predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030. V izhodiščih izpostavljajo še dvojno rabo, predvsem na področju zdravstvenih kapacitet, in širjenje prostorskih sil po zgledu nekdanje Teritorialne obrambe.
Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki ga je danes potrdila vlada, zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer nadgrajuje zdajšnjo različico dokumenta, sprejeto leta 2023.
Po besedah obrambnega ministra Boruta Sajovica je želja predvsem, da Slovenija ostane varna, stabilna in odporna država, odločna v obrambi. “Svet je geostrateško na viharjih, spremembah, ki jim že desetletja in desetletja ni bilo primera in para. Temu se je treba prilagoditi in to delamo tudi v Sloveniji, izpolnjujemo zaveze, ki prej desetletja niso bile izvedene,” je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za obrambo Sajovic.
Kot tak primer je izpostavil višanje sredstev, in sicer že letos na dva odstotka BDP, nato pa po 0,2 odstotka do tri odstotke BDP do leta 2030.
Bolj pomembna kot zgolj obrambni nakupi pa je po besedah Sajovica kadrovska krepitev. “Zato gremo v smeri širjenja prostorskih dopolnilnih sil po zgledu Teritorialne obrambe,” je dejal minister.
Spomnimo. Napad držav članic Varšavskega sporazuma na Čehoslovaško leta 1968 je jugoslovanski politični in vojaški vrh prepričal, da Jugoslavija potrebuje bolj učinkovite oborožene sile. Zato je bila sprejeta doktrina splošne ljudske obrambe. Ustanovljena je bila Teritorialna obramba republik in pokrajin.
Glavni štab za splošni ljudski odpor je bil v Sloveniji ustanovljen 20. novembra 1968. Po izkušnjah iz druge svetovne vojne je bila Teritorialna obramba (TO) organizirana predvsem v obliki odredov. V organizaciji oboroženih sil je imela TO vlogo pomožnih sil Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Poveljevalni jezik je bil slovenski. Pripadniki TO so se počutili kot slovenski vojaki in enako so jih je sprejemali prebivalci.
Poveljstvo slovenske TO je skušalo svoje enote oborožiti bolje, kot je bilo v načrtih JLA. Zato je bilo vodstvo odstavljeno, armada pa si je začela vedno bolj podrejati štabe in enote.
Na več novinarskih vprašanj, o tem, kako se namerava Slovenija tega lotiti, je Sajovic v svojih odgovorih pojasnjeval, da gre za dopolnilne in rezervne sile. Sam ocenjuje, da je bil sistem Teritorialne obrambe dober in je dajal rezultat, zato njegovo opustitev obžaluje. Priznal pa je, da se je ob pripravi resolucije pojavilo nekaj dvomov, koliko ljudi lahko Slovenija zagotovi, ki bodo vpoklicani, ki se bodo prostovoljno pridružili prostorskim silam. Minister je navedel, da je danes v državi 60.000 ljudi, ki imajo opravljeno temeljno vojaško usposabljanje različnih kategorij. Prepričan pa je, da bi lahko v obdobju, ki ga zajema predlog resolucije, v sistem pripeljali dodatnih 30.000 ljudi.
Ob tem je minister zavrnil kritike, da so se politično oportuno izognili uvedbi naborniškega sistema. Zatrdil je, da spremljajo tudi dogajanje v državah, ki delajo korake v to smer. “Povsod kaže, da obvezno naborništvo ni čudežna ali čarobna palčka,” je poudaril minister.
Vlada pa cilja tudi na to, da bo državo pri varnosti podprla domača industrija in znanje. Sajovic je tako ocenil, da je krepitev obrambne in varnostne politike tudi priložnost za slovensko gospodarstvo, “grozd slovenske obrambne industrije” se je po njegovih navedbah v zadnjih mesecih okrepil za več kot 20 podjetij.
Tudi sicer vlada v predlogu resolucije izpostavlja pomen dvojne rabe. “Ko smo septembra, oktobra o tem govorili v Sloveniji, je bilo doma in v tujini kar nekaj nasmihanja, zasmehovanja. Zdaj, ko se vsi skupaj pripravljamo na vrh v Haagu, pa je, tudi na srečanjih ministrov, to spoštovanja vredno mnenje, ki ga je treba še doreči in je blizu številnim državam znotraj zavezništva,” je poudaril Sajovic.