V času zbiranja podpisov za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi so sinoči o tem vprašanju spregovorili na okrogli mizi v Cankarjevem domu. Okrogla miza, ki se je začela s pop-up razstavo fotografij Toneta Stojka, ki jo pripravili ravno za namen okrogle mize “Nova ureditev parlamentarnih preiskav.
Na dileme katere varovalke pred zlorabami še o(b)stajajo” o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi so pravniki razočarali publiko v stekleni dvorani Lili Novy, saj so jim povedali da učinkovitega pravnega varstva proti zlorabi parlamentarne preiskave ni niti po stari, niti po novi ureditvi parlamentarne preiskave, ki po noveli zakona o parlamentarni preiskavi posameznikom, ki so predmet preiskave, ukinja možnost, da bi izpodbijali akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.
Sodelovali so nekdanja ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar, odvetnik Luka Švab, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek ter novinar in urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin. Nekdanja ustavna sodnica Špelca Mežnar in odvetnik Luka Švab sta menila, da je o zakonu potrebna temeljita razprava in da je treba posameznikom med preiskavo omogočiti boljše pravno varstvo.
Novela zakona, ki jo je DZ sprejel konec maja, med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Po mnenju pobudnikov referenduma novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.
Na današnji okrogli mizi z naslovom Nova ureditev parlamentarnih preiskav: katere varovalke pred zlorabami še o(b)stajajo? je nekdanja ustavna sodnica Špelca Mežnar dejala, da zadnja novela ohranja dostop do ustavnega sodišča v zvezi s presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave za sodstvo in tožilstvo, s čimer je spoštovana dosedanja ustavna presoja. Predpostavka, da bi ureditev, ki je bila z novelo spremenjena in v praksi ni bila nikoli preizkušena, lahko preprečila posege v zaupne podatke posameznikov, pa se ji zdi morda preoptimistična. Kot je dejala, je sam sklep o odreditvi parlamentarne preiskave lahko zelo skop in v njem ni nič spornega.
Je pa mnenja, da je treba začeti temeljito strokovno razpravo o zakonu o parlamentarni preiskavi, ki pa je po njenih besedah iz številnih razlogov problematičen že 30 let. Kot najbolj problematičen vidi položaj zasebnikov, tako fizičnih oseb kot podjetij ali organizacij, v preiskavi. Kombinacija različnih pravil, ne le iz zakona o parlamentarni preiskavi, ampak tudi denimo iz zakona o bančništvu, namreč daje parlamentarni komisiji možnost, da med preiskavo pridobiva zelo zaupne osebne podatke, kot so recimo bančni podatki. Po njenih besedah bi se tako morali usmeriti v fazo izvajanja parlamentarne preiskave, torej v trenutek, ko je v pravice dejansko poseženo.
Da je problem veliko širši od vprašanja pravnega sredstva zoper sklep o uvedbi parlamentarne komisije in da je zakon podnormiran v več delih, je menil tudi odvetnik Luka Švab, ki je bil tudi pooblaščenec priče v eni od preiskav. Po njegovih besedah sam sklep o odreditvi parlamentarne preiskave ne vsebuje nujno veliko podatkov. Komisija pa lahko med preiskavo sprejema vmesne odločitve, kam vse bo posegala, določi dodatne priče, priča lahko postane preiskovanec.
Sam problem vidi v nesorazmernosti, da ima komisija izjemno široka pooblastila, zoper njene vmesne korake pa pravnih sredstev skoraj ni oz. so neučinkovita. Tako Mežnar kot Švab sta tudi mnenja, da je možnost izpodbijanja končnega poročila z vidika učinkovitega sodnega varstva slaba, pri čemer sta izpostavila, da se je manj kot tretjina parlamentarnih preiskav sploh končala s končnim poročilom.
Tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je dejala, da se v parlamentarni preiskavi posega v pravice posameznika na enako agresiven način kot v kazenskem postopku, zato bi pričakovali enake varovalke, a je zakon tudi po njeni oceni podnormiran. Varuh ima možnost, da zakon izpodbija pred ustavnim sodiščem, sama se k temu nagiba. Vendar, kot je dejala, priprava takšne zahteve terja čas, saj ne želijo izpodbijati le enega člena, ampak pregledati celoten zakon ter vložiti celovito zahtevo.
Drenik Bavdek je izpostavila tudi vprašanje, kaj sploh je zadeva javnega pomena. Kot je izpostavil novinar in urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin, je bil prvotni namen parlamentarnega preiskovanja nadzor nad izvršilno vejo oblasti, a se je izrodila v nekaj drugega. Ko začne parlamentarna preiskava stikati po “bančnih računih in spodnjem perilu” državljank in državljanov ali korporativnih pravnih oseb, pa pridemo do točke, ko je treba reči ne, je dodal.