Predsednik vlade Janez Janša se je včeraj v Bruslju, prvič v vlogi novega predsednika vlade, udeležil zasedanja Evropskega sveta, kjer so včeraj in danes razpravljali o krepitvi gospodarske konkurenčnosti, trgovinski odnosih s Kitajsko in o nadaljnji podpori Ukrajini.
Predsednik vlade 🇸🇮 @JJansaSDS ob prihodu na zasedanje EUCO o zadnji lestvici konkurenčnosti, na kateri je Slovenija padla za 11 mest v času vlade Roberta Goloba:
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 18, 2026
Eden bistvenih poudarkov koalicijske pogodbe nove vlade je uspešna Slovenija. Prvi pogoj za uspešno Slovenijo pa je,… pic.twitter.com/D8jOOeXmWp
Uspešna Slovenija temelji na konkurenčnem gospodarstvu. Na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju zagovarjamo tisto, kar smo zapisali tudi v koalicijsko pogodbo: močno gospodarstvo ter ohranitev sredstev za kohezijo in kmetijstvo. 🇸🇮🇪🇺 pic.twitter.com/ysJshNPzn6
— Janez Janša (@JJansaSDS) June 18, 2026
🇸🇮🤝🇺🇦
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 18, 2026
Na G7 je bil sprejet dokument, ki Ukrajini odpira nekoliko več vrat v boljšo prihodnost, predvsem pa v dosego miru.
V zadnjih štirih letih je Evropa vzpostavljala mehanizem, prek katerega se zagotavljajo finančna sredstva za pomoč Ukrajini. Slovenija bo tukaj pomagala… pic.twitter.com/7T1fHtHW9s
Evropska unija bi se morala bolj aktivno vključiti v prizadevanja za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu, je danes ob prihodu na vrh EU v Bruslju dejal premier Janez Janša. Priložnost za to vidi predvsem v Libanonu.
Kot je povedal Janša, je bila EU v zadnjih prizadevanjih za umiritev napetosti med ZDA, Izraelom in Iranom “več ali manj ob strani”. Zdaj priložnost vidi predvsem v dogajanju v Libanonu, kjer bi se morala unija po njegovem mnenju bolj aktivno vključiti v umirjanje napetosti.
“Nekaj korakov v to smer je bilo narejenih,” je dejal in spomnil na nedavno podporo libanonski vojski iz evropskega mirovnega instrumenta (EPF) v višini 100 milijonov evrov.
Libanonsko vojsko je treba namreč po premierjevem mnenju okrepiti, da bodo Libanonci suvereno obvladovali svoje ozemlje.
“Jaz mislim, da je to ena od ključnih stvari, ki lahko pripelje do tega, da ne bodo rakete več letele na Izrael in da Izrael ne bo vračal za te napade. In tukaj je manevrski prostor, ki ga lahko Evropska unija izkoristi,” je poudaril.
V sredo podpisani dogovor o končanju vojne med ZDA in Iranom namreč po Janševi oceni kaže, da je dogajanje v Libanonu za ZDA “neka vzporedna stvar”.
Po pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ter predstavniki iranskih oblasti in opozicije v zadnjih dneh je sicer ocenil, da glede dogovora med Washingtonom in Teheranom na eni strani obstaja zmeren optimizem, da lahko odslej “govori diplomacija, ne pa orožje”, na drugi pa zelo veliko skepse, da bo prinesel sporazum, ki bo potrjen z resolucijo Združenih narodov.
“Zaenkrat po tem, kar sem slišal, nismo še tam, da bi lahko bili zelo veliki optimisti. Vsi pa upamo in molimo za to, da bi bili,” je povedal premier.
Dogajanje na Bližnjem vzhodu je ena od osrednjih tem dvodnevnega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, ki je za premierja Janšo prvo, odkar je znova prevzel položaj. Razpravljali bodo predvsem o vlogi EU pri ohranjanju oziroma nadaljnji umiritvi napetosti v regiji, potem ko sta ZDA in Iran po več kot treh mesecih spopadov v sredo podpisala dogovor o končanju vojne.
V petkovi razpravi o Bližnjem vzhodu bodo govorili še o razmerah v palestinski enklavi Gaza in na zasedenem Zahodnem bregu.
Pred začetkom vrha je v Bruslju odmevala odločitev Izraela, da zaradi sporne domnevne izjave o ravnanju Izraela v Gazi in na Zahodnem bregu prekine stike z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas. Ta naj bi ravnanje Izraela primerjala z nekdanjim apartheidom v Južni Afriki.
Premier Janša je dejal, da ni slišal, da bi Kallas to rekla. “Če je, pa se je motila,” je povedal ob prihodu na vrh.
Prvi dan zasedanja Evropskega sveta ✅ pic.twitter.com/319LrpohJc
— Janez Janša (@JJansaSDS) June 18, 2026
Srečanje predsednika vlade 🇸🇮 @JJansaSDS s predsednikoma vlad sosednje 🇭🇺 Madžarske in 🇮🇹 Italije. @magyarpeterMP @GiorgiaMeloni
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 18, 2026
Slovenija bo gradila tesne odnose s sosedami in razvijala partnerstva, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju. pic.twitter.com/dyPMetetQC
Voditelji držav članic EU, med njimi premier Janez Janša, bodo danes dopoldne zasedanje v Bruslju nadaljevali z razpravo o predlogu prihodnjega dolgoročnega proračuna, zaključili pa z delovnim kosilom, posvečenim dogajanju na Bližnjem vzhodu.
Potem ko so pred nekaj urami z razpravo o globalnih makroekonomskih neravnovesjih in njihovem vplivu na konkurenčnost evropskega gospodarstva predsedniki vlad in držav članic unije zaključili prvi dan zasedanja, bodo danes dopoldne vrh nadaljevali s pogovori o okviru za pogajanja o dolgoročnem proračunu EU (MFF) 2028-34.
Pogajalski okvir, ki ga je pretekli teden predstavilo ciprsko predsedstvo Sveta EU, predvideva sedemletni proračun v višini 1947,74 milijarde evrov. Od tega bi za nacionalno-regionalne reformne načrte, iz katerih bi članice med drugim prejemale sredstva za kohezijsko in kmetijsko politiko, namenili 863,96 milijarde evrov, za evropski sklad za konkurenčnost 392,64 milijarde evrov, za financiranje zunanjega delovanja EU pa 192,06 milijarde evrov.
V pogajanjih, ki jih želi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa zaključiti do konca leta, so se članice znova razdelile na tiste, ki želijo zadostna sredstva za kohezijo in kmetijstvo, in na neto vplačnice v proračun, ki želijo znižati obseg proračuna.
Eden od ciljev današnje razprave je sicer, da bi voditelji podali usmeritve za nadaljnjo razpravo o novih lastnih virih financiranja evropskega proračuna.
Dvodnevni vrh bodo predsedniki vlad in držav članic zaključili z delovnim kosilom o dogajanju na Bližnjem vzhodu, potem ko sta Iran in ZDA v sredo podpisala dogovor o končanju vojne. Med drugim bodo govorili o tem, kako lahko unija prispeva k nadaljnji umiritvi razmer v regiji.
Voditelji, katerih stališča se precej razlikujejo, bodo razpravljali o različnih kriznih žariščih po regiji, od Libanona do Gaze in Zahodnega brega, pa tudi o odnosih z Izraelom.