Orodja generativne umetne inteligence uporablja vedno več prebivalcev Slovenije, ugotavljajo statistiki. V letošnjem prvem četrtletju jih je uporabljalo 62 odstotkov prebivalcev oz. 24 odstotnih točk več kot lani. Precej se je povečal tudi delež podjetij, ki uporabljajo umetno inteligenco, in sicer z lanskih 22 na letošnjih 38 odstotkov.
Večina prebivalcev Slovenije je v raziskavi odgovorila, da umetno inteligenco poznajo oz. so zanjo že slišali. V prvem letošnjem četrtletju je ta delež znašal 87 odstotkov, medtem ko je bil leto prej pri 68 odstotkih. Nekaj primerov uporabe umetne inteligence v referendumski kampanji , ki smo jo zasledili na družbenih omrežjih.
@SolarGreenBikes Fašisti in protislovenci bodo 4X ZA, domoljubi bomo 4X PROTI.
— Arjan Pregl 🇸🇮🎨🇸🇮🍄🇸🇮🔨🇸🇮☀️🇸🇮🐛🇸🧜♂️ (@PreglArjan) October 7, 2026
Nismo vsi enaki. Tega se ne da skriti. 🇸🇮 So ljudje, ki lažejo, ki vzamejo, kar ni njihovo, in se delajo, da ničesar ne dolgujejo. Takšni so povsod. Tudi med nami. Nismo izvzeti. Tudi mi znamo pogledati stran, ko bi morali stati pokonci. Vseeno verjamem, da je poštenost še vedno vredna. Da resnica pride na dan. Da dobrota ni naivnost, ampak odločitev. Družina me tega uči vsak dan. Da se pogledaš v oči. Da držiš besedo. Da ščitiš tiste, ki so manjši od tebe. Domovina ni samo pokrajina. Je način, kako stojimo drug ob drugem, ko bi bilo lažje obrniti glavo. Sreča ni samo beseda. Je naš način življenja. In dokler verjamemo v dobro, resnico in poštenje, tudi takrat, ko jih najprej zahtevamo od sebe, nismo izgubljeni. #referendum #slovenija #ZA
— PATRIOTS.EU (@Neoultra14) October 7, 2026
@KokotKatja https://t.co/4OQV80JZbR
— Andrej (@SolarGreenBikes) October 5, 2026
Kot ugotavljajo na statističnem uradu, se je opazno povečal tudi delež uporabnikov orodij generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot, Gemini, DeepL ali Grok. Te je med januarjem in marcem uporabljalo 62 odstotkov prebivalcev oz. za 24 odstotnih točk več kot lani, v primerjavi z letom 2024 pa se je uporaba potrojila.
Največji delež uporabnikov je bil med mladimi, kjer je znašal 90 odstotkov, in najmanjši v starostni skupini od 65 do 74 let. A tudi v tej starostni skupini se je delež skoraj potrojil, z 10 na 28 odstotkov.
Orodja umetne inteligence so bila bolj priljubljena med ženskami, kjer jih je uporabljalo 64 odstotkov. Med moškimi je ta delež znašal 59 odstotkov.
Med učenci, dijaki in študenti jih je tovrstna orodja uporabljalo 93 odstotkov (lani 87 odstotkov), med zaposlenimi 71 odstotkov (lani 43 odstotkov) in med upokojenci 30 odstotkov (lani devet odstotkov).
Orodja generativne umetne inteligence so bila najpogosteje uporabljena za zasebne namene (90 odstotkov uporabnikov), več kot tretjina (37 odstotkov) jih je potrebovala za službene namene in 16 odstotkov za formalno izobraževanje.
Izmed vprašanih jih je 58 odstotkov ta orodja uporabljalo za iskanje informacij, 30 odstotkov za ustvarjanje, povzemanje ali prevajanje besedil, 18 odstotkov za ustvarjanje slik ali videoposnetkov, sedem odstotkov za programiranje in odstotek za druge aktivnosti.
Razvoj tehnologij umetne inteligence in njihova vse širša uporaba prispevata tudi k porastu števila neresničnih informacij in vsebin na spletu, ob tem opozarjajo statistiki. V prvem četrtletju je okoli 72 odstotkov prebivalcev videlo neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino. Med mladimi je bilo takih 87 odstotkov, med starejšimi pa 44 odstotkov.
Tehnologije umetne inteligence medtem uporablja 38 odstotkov podjetij, kar je za 16 odstotnih točk več kot lani. Od tega je te tehnologije uporabljalo 34 odstotkov malih, 52 odstotkov srednje velikih in 83 odstotkov velikih podjetij, so v ločni objavi navedli na statističnem uradu.
Dokument, ki vsebuje navodila, smernice ali opise postopkov za uporabo umetno inteligenco v podjetju, ima medtem devet odstotkov podjetij.
Sisteme umetne inteligence so podjetja največ uporabljala za organizacijo poslovne administracije ali upravljanje podjetja, namreč v 43 odstotkih primerov. Z 39 odstotki je sledila uporaba za zaščito in varno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, 28 odstotkov jo je uporabljalo za trženje in prodajo, petina pa za raziskovalno-razvojno ali inovacijsko dejavnost.
Po 17 odstotkov so podjetja programsko opremo umetne inteligence ali sisteme umetne inteligence uporabljala v proizvodnem procesu oz. za nadzor ali upravljanje financ. Devet odstotkov podjetij pa je te sisteme uporabljalo v logistiki.
Med podjetji, ki umetne inteligence ne uporabljajo in so že pretehtala možnost njene uporabe, jih je največ navedlo, da imajo pomisleke v zvezi s kršitvijo zaščite podatkov in zasebnosti, so še sporočili iz statističnega urada.