Slovenska javnost večinoma ne dvomi o prihodnosti zveze Nato. Hkrati pa večina sodelujočih v javnomnenjski raziskavi agencije Mediana za časnik Delo meni, da bo morala Evropa zaradi manjše zanesljivosti ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom prevzeti več odgovornosti za lastno varnost. Za oborožitev bi jih le malo namenilo dodaten denar.
Anketa kaže, da slovenska javnost Nata ne dojema kot organizacije, katere prihodnost bi bila resno ogrožena. Nasprotno, večina pričakuje, da bo zavezništvo ostalo osrednji steber evropske varnosti, čeprav v nekoliko drugačni obliki, kot smo je bili vajeni v zadnjih desetletjih, rezultate raziskave povzema Delo.
Na vprašanje o prihodnosti zveze Nato je največ vprašanih, 45,8 odstotka, odgovorilo, da bo Nato obstal, vendar bodo morale evropske države prevzeti veliko več odgovornosti za lastno varnost. Dodatnih 10,3 odstotka jih meni, da bo Nato ostal temelj evropske varnosti in se bo v prihodnjih letih še okrepil.
Po drugi strani 22,5 odstotka vprašanih meni, da bo Nato oslabel, čeprav bo še naprej deloval. Le 10,6 odstotka jih pričakuje, da bo zavezništvo v prihodnjih letih razpadlo ali izgubilo svoj pomen, 10,9 odstotka pa jih na vprašanje ni znalo odgovoriti.
Veliko bolj skeptični so vprašani pri oceni vloge ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom. Anketa razkriva, da se je zaupanje v ameriška varnostna jamstva opazno zmanjšalo, rezultate javnomnenjske ankete povzema Delo.
Na vprašanje, ali so ZDA pod Trumpovim vodstvom še zanesljive vojaške zaveznice, je kar 44 odstotkov vprašanih odgovorilo nikalno. Nadaljnjih 31,2 odstotka jih meni, da so ZDA zanesljive le delno in da se Evropa nanje ne more več v celoti zanašati.
Skupaj to po navedbah časnika pomeni, da skoraj tri četrtine vprašanih ocenjuje, da se evropske države ne morejo več zanašati na enako stopnjo ameriške podpore, kot so je bile deležne v preteklosti. Na drugi strani le 14,8 odstotka vprašanih meni, da so ZDA večinoma še vedno zanesljive zaveznice, čeprav manj predvidljive kot nekoč. Zgolj 4,5 odstotka pa jih ocenjuje, da ostajajo enako zanesljive kot pred Trumpovim prihodom v Belo hišo.
Sodelujoče so povprašali tudi o izpolnjevanju zavez Natu. Čeprav je vprašanje povečevanja obrambnih izdatkov po vrhu v Ankari spet v ospredju političnih razprav, bi le 6,4 odstotka vprašanih dodaten denar namenilo za nakup oborožitve. Še manj (1,8 odstotka) se jih strinja s tem, da bi država svoje zaveze izpolnila s povečanjem naložb v ukrajinsko obrambo.
Največ podpore (38,7 odstotka) je pri tem vprašanju dobila možnost, da Slovenija obrambne izdatke poveča predvsem z vlaganji v civilno zaščito, kibernetsko varnost in dvojno rabo zmogljivosti. Na drugem mestu je razvoj domače obrambne industrije, ki ga podpira 29 odstotkov vprašanih. Le 13,5 odstotka vprašanih nasprotuje vsakršnemu dodatnemu povečevanju obrambnih izdatkov, 10,5 odstotka pa jih do tega ni opredeljenih.