Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v pogovoru za Televizijo Slovenija opozorila na vse večjo razdeljenost družbe in pomanjkanje skupne politične vizije. Opozorila je na ustavno spornost sprememb zakona o lokalnih volitvah in kritizirala hitro sprejemanje zakonov brez širše razprave. Kritična je tudi do razumevanja partnerstva za razvoj.
Na vprašanje, kako razdvojeni so državljani ob 35-letnici samostojne države, odgovarja, da bolj, kot bi si želela. V politiki pogreša skupno vizijo, predvsem pri razvojnih, strateško pomembnih temah. “Kot državljanka prej in danes kot predsednica se vedno znova sprašujem, kdaj bo prišel čas in politik, ki bo znal te zamere preseči. Zaenkrat ga žal še nismo našli,” je dejala.
Pirc Musarjeva je govorila tudi o nedavnem sprejemu za vlado Janeza Janše s katerim sta se srečala tudi na štiri oči: “Bil je izjemno korekten. Sva se že dotaknila tem, pri katerih bova lahko skupaj sodelovala in naredila nekaj dobrega za to našo domovino, edino, ki jo imamo. Seveda je v javnosti slika lahko hitro zelo drugačna. Lagala bi, če bi rekla, da me ta njegov poziv svojim volivcem ni užalostil. Namreč jaz sem predsednica vseh, pa če to hočejo ali nočejo. Lahko se z menoj ne strinjajo in iz mojih ust nikoli ne boste slišali, da gospod Janez Janša ni moj predsednik vlade. Je bil, je legitimno izvoljen, legitimno je sestavil vlado. Na tem položaju, na katerem sem pa danes, je pa moja naloga, ki velikokrat ni prijetna in lahka, sodelovati z vsakokratnim predsednikom vlade. Lažje je iz nekega naslonjača zunaj funkcij govoriti, češ kaj pa ji je treba sodelovati z Janšo, zakaj je povabila celotno vlado na sprejem? Pa ne samo, da moram, sama sem si želela tega. Morda je na tem mestu prav, da omenim še eno stvar. Sama sem vedno iskrena v tem, kar počnem, in zdelo se mi je prav, da vladi, torej ministrom, povem, kaj je tisto, česar si želim, in kaj je tisto, kar so moje vrednote in moje sidro. Tega ne želim početi prek Facebooka ali recimo jim najetih trolov, ki bodo namesto mene govorili vsebino. Ne. Sama jo bom vedno povedala gospodu Janši v obraz, tudi ministrom. Ampak dogovorila sva se, da bova poskušala sodelovati, in mislim, da lahko najdeva določene teme, kjer se ne bova razhajala, na določenih temah bova pa seveda kilometre narazen in to oba zelo dobro veva”.
Glede kritike tudi s strani nekdanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič: “Biti demagoški v politiki nikoli ni prava pot. Moja naloga je sodelovati. Sem predsednica države in, še enkrat bom poudarila, predsednica vseh. Me pa moti, da se v javnosti vsaka argumentirana kritika vzame kot prepir. Ni. Prepir so grobe besede, sovražne besede, so podtikanja. Argumentirana kritika bi v demokraciji morala biti sprejeta kot nekaj, kar je zdravo za demokracijo. V sistemu nadzora in ravnovesij je prav, da je predsednik glas razuma, še posebej takrat, ko ima vlada veliko večino, kot jo je imela prejšnja, in danes ima tudi ta solidno večino z Resni.co in obema pripadnikoma manjšin. Kritika ni prepir. To bi želela poudariti. Lahko je biti predsednik države – tudi takšne smo že imeli –, ki je v coni udobja in je tiho ter se ne oglaša takrat, ko je to pomembno in potrebno. Ampak kot prvo, to nisem jaz. Kot drugo: mislim, da javnost pričakuje, da se predsednik oziroma v tem primeru predsednica oglasi. Ne smejo pa pričakovati od mene, da bom agresivna, žaljiva. Nikoli nisem bila in nikoli ne bom”.
Med drugim je spregovorila s spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki so po njenem mnenju zelo sporne, “upam si trditi, da so tudi ustavno sporne”. Ob tem je spomnila na 138. člen ustave, ki pravi, da prebivalstvo izvaja lokalno samoupravo na občinskem nivoju in drugih lokalnih skupnostih. “Prebivalstvo, ne državljani,” je opozorila in dodala, da imajo državljani tretjih držav to pravico pri nas že 20 let. Opozorila je tudi na sprejemanje takšne zakonodaje po hitrem postopku, brez neke širše razprave in konsenza.
“Takšno delovanje vlade vodi samo v razdvajanje in ne v tisto enotnost, ki jo vsaj po izjavah tudi politikov na desni na koncu želimo,” je poudarila. Upa, da bodo poslanke in poslanci opozicije zbrali 30 podpisov in vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakona. To se ji zdi morda celo bolj prava pot kot referendum.
Zakaj opozicijski poslanci ne izkoristijo možnosti za vložitev zahteve za oceno ustavnosti, se Pirc Musar sprašuje tudi glede novele zakona o parlamentarni preiskavi. Opozorila je, da se z zakonom zmanjšujejo varovalke za tiste, ki bodo deležni parlamentarne preiskave. “To je ravno tako, kot če bi v kazenskem postopku odvzeli možnost ugovora na obtožnico, preden pride na sodišče, da se presodi, ali sploh je tam utemeljen sum, da je bilo neko kaznivo dejanje storjeno. Skratka, ni prava pot,” je poudarila.
“Kadar politikom damo v roke močna preiskovalna pooblastila, bi nam morali zvoniti vsi alarmi in to moč politike zelo zelo omejiti in to lahko omejimo samo s pravnimi varovalkami in pravom,” je še dejala.
Glede interventnega zakona za razvoj Slovenije pa po njenem mnenju njegova ustavnost ali neustavnost ni primarno vprašanje. “Že v preteklosti se je pokazalo, da omnibus zakoni niso dobri, so kakovostno šibki in imajo ogromno pravnih vrzeli,” je poudarila. Zakon je bil po njenem mnenju narejen brez tehtnega premisleka, po ideološki liniji in obljubah, ki so jih dajali pred volitvami.
Ob tem jo je tudi zmotilo, da se je še pred konstituiranjem vlade v parlamentu sprejelo določeno število zakonov in tudi po tem, ko je bila vlada konstituirana, je že nekaj zakonov šlo čez parlamentarno proceduro, šele potem pa je predsednik vlade Janez Janša strankam v opoziciji ponudil partnerstvo za razvoj. “Ni ubral prave poti. Partnerstvo za razvoj si seveda jaz predstavljam čisto drugače, namreč skupaj pogledati najprej, katere so teme, kjer lahko sodelujejo, in tam s skupnimi močmi spisati zakon, ki bo dobil plebiscitarno večino v parlamentu,” meni.
Spregovorila je tudi o državni proslavi ob dnevu državnosti, ki znova povzroča razdvajanje. “Ampak jaz upam, da se Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, zavedamo, da Slovenije takšne, kot je danes, ne bi bilo brez Maistrovih borcev, narodnih buditeljev, tigrovcev, partizanov in seveda tudi osamosvojiteljev na koncu. Vse to je naša zgodovina,” je poudarila. Meje Slovenije so bile po njenih besedah priznane mnogo prej kot z osamosvojitvijo, zato meni, da bi morali na proslavi s počastitvijo praporščakov pokazati, da je vsak od njih “dal svoj kamenček v mozaik tega, da je Slovenija danes takšna, kot je”. “Slovenija se ni začela leta 1991,” je še pristavila.
Pirc Musar se je dotaknila tudi financiranja Radiotelevizije Slovenija. Če se bo ukinjalo naročnino za javno radiotelevizijo, to po njenih besedah ne bo več javni servis, ampak bo postala državna televizija. “Jaz ne vem, če se vsakokratna politika zaveda, da takrat, ko so na oblasti, jim to seveda pride prav. Ko bodo enkrat spet v opoziciji, jim pa to več ne bo prav,” je dejala. Zato je po njenih besedah toliko bolj pomembno, da javna radiotelevizija ostane javni servis s plačevanjem rtv-naročnine.