Odločitev ustavnega sodišča, da dovoli referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, odpira pot tistim, ki Sloveniji ne privoščijo napredka in rasti blaginje, ampak državo razumejo kot vzvod za ohranitev svojih položajev in privilegijev, sov odzivu zapisali v NSi. Referendum vidijo kot odločanje za razvoj Slovenije ali proti njemu.
Na družbenem omrežju X se je oglasil tudi prvak stranke in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. “Najprej so strašili, da razvojni zakon povzroča eno milijardo davčnega izpada. Danes pa je ustavno sodišče ‘ugotovilo’, da očitno sploh ne gre za zakon o davkih,” se je obregnil ob odločitev.
Pod prejšnjo vlado je sodišče po njegovih besedah redno prepovedovalo referendume. “Pod novo vlado bo očitno drugače. Pričakovano. Kakorkoli, gremo na referendum zato, da zmaga razvojna Slovenija,” je sklenil.
Predsednik državnega sveta, ki je tudi na čelu stranke Fokus, Marko Lotrič je medtem na isti platformi izpostavil, da bo zakon na referendumu podprl, “ker zagotavlja socialno državo, daje ljudem in podjetjem ter nikomur nič ne jemlje”, pa tudi zato, “ker se mora delo splačati”.
Zakon prinaša hitrejše razbremenjevanje gospodarstva in ljudi, celovit paket ukrepov, razbremenitev določenih skupin in večjo konkurenčnost Slovenije, je nanizal. Potrditev na referendum “bi omogočila, da ukrepi začnejo veljati brez nadaljnjih zamud”, je pristavil.
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.
V gospodarstvu so se na zakonske rešitve pozitivno odzvali, v sindikatih, kjer so bili do večine zakonske vsebine močno kritični, pa so ob podpori civilne družbe in iz vrst opozicije v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev.
DZ je nato, preden je razpisal 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma, konec maja sprejel sklep o nedopustnosti referenduma.
Tako pod prvotni zakonski predlog kot pod sklep o nedopustnosti referenduma je bil podpisan takratni vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, ki je vmes postal kmetijski minister.
Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi sklep državnega zbora o nedopustnosti referenduma razveljavilo. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu in državni zbor ga bo v primeru zbranih podpisov moral razpisati.
Glavni argument parlamentarne večine je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, ki jih interventni zakon ureja v pomembnem delu.
Ustavno sodišče je presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu ustavne prepovedi referenduma.
Mlada Slovenija bo danes ob 10. uri na glavnem tajništvu NSi na Dvorakovi 11a dala izjavo za medije ob odločitvi ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, so sporočili iz Mlade Slovenije.