Slovenija je v letu 2025 občutno povečala neto uvoz električne energije, ki je dosegel 2,31 TWh, kar je več kot šestkrat več kot leto prej. Ključni razlog je bil izrazit padec domače proizvodnje, predvsem iz hidroelektrarn.
Uvoz raste, izvoz pada
Po podatkih operaterja trga z električno energijo Borzen je Slovenija lani:
- izvozila 10,5 TWh električne energije (brez hrvaškega deleža iz Jedrske elektrarne Krško), kar je 7 % manj kot leta 2024,
- uvozila 12,81 TWh, kar predstavlja 9,8 % rast.
Država je tako ostala neto uvoznica električne energije, pri čemer se je negativna bilanca povečala za kar 525 % glede na leto prej.
Ključni razlog: padec domače proizvodnje
Najpomembnejši dejavnik za povečanje uvoza je bil 14-odstotni padec domače proizvodnje električne energije.
Največji vpliv je imel močan upad proizvodnje hidroelektrarn, ki je bila skoraj četrtino nižja kot leta 2024. To leto je namreč zaznamovalo ugodno hidrološko stanje, medtem ko so bile razmere v 2025 bistveno slabše.
Povečana izpostavljenost trgom
Večji uvoz pomeni tudi večjo izpostavljenost cenam na mednarodnih trgih, kar lahko vpliva na stroške električne energije za gospodarstvo in gospodinjstva.
Hkrati podatki opozarjajo na pomen diverzifikacije proizvodnih virov in povečanja prožnosti energetskega sistema, zlasti ob vse večji odvisnosti od vremenskih razmer pri obnovljivih virih energije.
Potreba po stabilnih virih in hranilnikih
Dogajanje v letu 2025 dodatno potrjuje, da Slovenija poleg obnovljivih virov potrebuje tudi zanesljive proizvodne kapacitete ter hranilnike energije, ki lahko ublažijo nihanja v proizvodnji.
Rast uvoza električne energije tako postavlja v ospredje vprašanja energetske varnosti, stabilnosti oskrbe in dolgoročne strategije razvoja energetike v Sloveniji.