Energetski prehod ni več le vprašanje »od kod pride elektrika«, temveč vse bolj vprašanje »kdaj jo porabimo« in »kako pametno jo shranimo«. Z rastjo obnovljivih virov se v elektroenergetskem sistemu povečuje nihanje proizvodnje znotraj dneva – kar prinaša nove priložnosti, hkrati pa tudi izzive: od občasnih presežkov energije sredi dneva do večernih konic porabe, ko je proizvodnje iz sonca najmanj.
V takšnem okolju postajajo ključne rešitve, ki omogočajo večjo prožnost sistema. To so hranilniki električne energije, napredno upravljanje porabe ter cenovni modeli, ki odjemalce nagrajujejo za prilagodljivost. Cilj je preprost – čim več gospodinjstvom in podjetjem zagotoviti brezogljično energijo ter jim hkrati pomagati pri optimizaciji rabe, zlasti energije iz obnovljivih virov.
Ko ima energija »urnik«: zakaj se razmere na trgu spreminjajo znotraj dneva
V idealnih vremenskih razmerah je lahko v obdobju velike sočasne proizvodnje sončne energije ponudba elektrike na trgu tako visoka, da cene sredi dneva padejo – občasno celo v negativno območje. Končni odjemalci teh nihanj praviloma ne občutijo neposredno (razen pri dinamičnih cenikih), so pa ta nihanja pomemben signal za celoten elektroenergetski sistem: kdaj je energije v izobilju in kdaj je primanjkuje.
Zato se v praksi vse bolj krepi pomen treh ključnih elementov:
- lokalne proizvodnje (na primer sončnih elektrarn),
- shranjevanja energije (baterijski hranilniki),
- upravljanja porabe (prilagajanje večjih porabnikov, pametne naprave in cenovni signali).
Sončne elektrarne in hranilniki: zakaj je baterija postala del pametne samooskrbe
Pri postavitvah malih sončnih elektrarn priporočila GEN-I vse bolj gredo v smeri sistemov, ki vključujejo tudi hranilnik električne energije. Razlog je praktičen: baterija omogoča shranjevanje presežkov proizvedene energije za kasnejšo uporabo – takrat, ko proizvodnja ni zadostna ali ko so potrebe po energiji večje.
V ospredju je model, kjer odjemalec kombinira:
- lastno proizvodnjo,
- shranjevanje presežkov,
- ter dobavo iz omrežja, kadar je to potrebno.
Pri tem pa je ključna razlika med tem, ali ima uporabnik baterijo, in tem, kako je ta baterija upravljana. Napredno upravljanje hranilnika omogoča optimizacijo delovanja in izkoriščanje razmer na trgu, zato se koristi ne kažejo le v višji stopnji samooskrbe, temveč tudi v bolj stabilnih stroških skozi leto.
Pametna samooskrba: paket »na ključ« z več viri prihrankov
GEN-I to naslavlja s paketom Pametna samooskrba, ki vključuje sončno elektrarno s hranilnikom »na ključ«, dobavo električne energije po fiksni ceni, odkup presežno proizvedene energije ter napredno upravljanje hranilnika. Po podatkih GEN-I lahko tak model – odvisno od navad in profila odjemalca – prinese od 60 do 80 % nižje stroške na računih za električno energijo.
Prihranki izhajajo iz kombinacije:
- proizvodnje lastne energije,
- odkupa presežkov,
- ter aktivnega upravljanja hranilnika.
Hranilniki so zanimivi tudi tam, kjer odjemalci zaradi omejitev omrežja ne morejo zgraditi tako velike sončne elektrarne, kot bi si želeli, saj omogočajo boljši izkoristek proizvedene energije in zmanjšujejo konice oddaje oziroma odjema.
Več informacij:
Pametna samooskrba – GEN-I
Sončne elektrarne – GEN-I
Hranilniki niso več niša: prožnost kot temelj stabilnosti sistema
Baterijski hranilniki električne energije postajajo pomembni na vseh segmentih trga – od dnevnih trgov do sistemskih storitev. V praksi to pomeni, da hranilniki ne služijo več zgolj »domači rabi«, temveč lahko ob ustreznem vodenju pomembno prispevajo k stabilnosti širšega sistema: uravnavanju presežkov obnovljivih virov, pokrivanju večernih konic in zagotavljanju dodatnih sistemskih storitev.
Primer velikega hranilnika: Talum (Kidričevo)
V Skupini GEN-I so maja 2025 podpisali pogodbo za velik baterijski hranilnik na lokaciji Talum v Kidričevem z močjo 12 MW in kapaciteto 24 MWh. Takšni projekti omogočajo učinkovito shranjevanje presežkov energije iz obnovljivih virov in njihovo uporabo v obdobjih povečanega odjema.
Ključno vlogo ima tudi koncept virtualne elektrarne, ki omogoča 24/7 avtomatsko, centralizirano vodenje hranilnika, optimizacijo obratovanja ter koordinacijo z drugimi viri prožnosti v portfelju.
Dinamični ceniki: komu so namenjeni in kaj prinašajo
Z rastjo obnovljivih virov postaja vse bolj jasno, da bo v prihodnje naraščalo tudi število odjemalcev, ki bodo pripravljeni del porabe prilagajati cenovnim signalom znotraj dneva. Dinamični ceniki so pri tem logičen korak – vendar niso primerni za vsakogar.
GEN-I odjemalcem ponuja dva modela:
- GEN-I Aktivni, ki temelji na obnovljivih virih sončne energije in uporablja vnaprej znane tarife. Odjemalec porabo večjih porabnikov prilagodi najugodnejši tarifi brez potrebe po vsakodnevnem spremljanju trga.
- GEN-I Dinamični, pri katerem se odjemalec izpostavi dinamiki trga in mora dnevno spremljati cene za dan vnaprej ali pa prilagoditve prepustiti pametnim napravam.
Ključno izhodišče za oba modela je, da ima odjemalec večje porabnike, katerih delovanje lahko časovno prilagodi (na primer toplotna črpalka ali električno vozilo). Pri odjemalcih, ki optimalno izkoriščajo ugodne intervale, lahko prihranek na energijskem delu mesečne položnice v pomladno-poletnem času doseže tudi do 25 %.
Pomemben del uspeha pri teh produktih je tudi izobraževanje in osebni pristop, saj se prihranki ne zgodijo sami od sebe, temveč zahtevajo spremembo navad ali pametno avtomatizacijo.
Več informacij:
Dobava električne energije – GEN-I
Velika podjetja in industrija – GEN-I
Velike sončne elektrarne in skupnosti: razogljičenje v praksi
Energetski prehod se ne dogaja zgolj na strani porabe, temveč tudi na strani proizvodnje. GEN-I navaja več projektov večjih sončnih elektrarn v Sloveniji (Nova Gorica, Brestanica, Kanalski Vrh) ter investicije v večje sončne elektrarne v tujini, med drugim v Severni Makedoniji, kjer dve elektrarni s skupno močjo 29 MW dosegata predvideno letno proizvodnjo 40.500 MWh.
Pomemben del razogljičenja predstavljajo tudi samooskrbne skupnosti. Zgolj tiste, ki jih je GEN-I v celoti postavil, so v letu 2024 skupaj proizvedle več kot 820 MWh električne energije in znižale emisije CO₂ za več kot 400 ton, s podobnimi pričakovanji tudi za leto 2025.
Več informacij:
Samooskrbne skupnosti – GEN-I
Trajnostni razvoj – GEN-I
Mednarodna prepoznavnost in družbena odgovornost
Skupino GEN-I je raziskava Energy Risk Commodity Rankings 2025 izbrala za najboljšega trgovca z električno energijo v Evropi in najboljšega trgovca z energenti. Lestvica temelji na glasovanju strokovne javnosti in ocenjuje zanesljivost, kakovost storitev ter strokovnost delovanja.
Trajnostni prehod pa ne pomeni le tehnoloških rešitev. V okviru razpisa Obet za planet je GEN-I oktobra 2025 ponovno namenil 100.000 evrov podpore trajnostnim projektom s področij varovanja narave, trajnostne mobilnosti, kmetijstva in izobraževanja, s čimer širi vpliv trajnostnih prizadevanj tudi izven energetike.
Zaključek: tri poti do bolj brezogljične in pametnejše rabe energije
Energetski prehod v praksi poteka na dveh ravneh – v sistemu, kjer se povečuje delež obnovljivih virov in potreba po prožnosti, ter pri uporabnikih, ki imajo vedno več možnosti za aktivno sodelovanje. Najpogosteje se kaže v treh dopolnjujočih se smereh:
- samooskrba s hranilnikom za več lastne brezogljične energije,
- pametno upravljanje porabe za boljši izkoristek ugodnih časovnih intervalov,
- ceniki, ki nagrajujejo prilagodljivost brez nujno večje kompleksnosti za uporabnika.
Skupni imenovalec je jasen: več brezogljične energije in manj okoljskega odtisa se ne doseže zgolj z novimi viri, temveč tudi z boljšim upravljanjem, shranjevanjem in pametnimi storitvami, ki olajšajo energetski prehod v vsakdanjem življenju.