Osrednje sporočilo uvodnega dela konference Petrol Energy Future Summit 3.0 je bila potreba po krepitvi energetske odpornosti. Sogovorniki iz politike, gospodarstva in stroke so poudarili pomen domače proizvodnje in s tem povezane poenostavitve postopkov za naložbe, krepitve energetskih znanj in stabilne, dolgoročne ter realne energetske politike.
Za Slovenijo je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Tomaža Žagarja ključno, da je energetska politika stabilna in realna, da je začrtana smer jasna in da se ta ne spreminja čez noč. Usmeritev energetske politike po Žagarjevih besedah ne sme biti ne preveč ne premalo vizionarska.
“Energija je preveč pomembna, da bi se z njo igrali,” je na dogodku v organizaciji Petrola v Ljubljani podčrtal Žagar.
Ker so razmere na trgu uvoženih fosilnih energentov trenutno zgodovinsko gledano izjemno negotove, je treba odvisnost od njih zmanjšati s čim več nizkoogljične domače proizvodnje, pri čemer je treba izkoristiti vse razpoložljive vire, je dodal.
Pomen stabilne in predvidljive energetske politike ter oskrbe je poudarila tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal. Obenem gospodarstvo po njenih besedah potrebuje jasen in realen nacionalni podnebno-energetski načrt, ki bo upošteval specifike Slovenije, kot je visoka stopnja industrializiranosti in pomen energetsko intenzivne panoge oz. industrije materialov.
Prav energetsko intenzivna panoga je zaradi pretresov na energetskih trgih najbolj na udaru, je spomnila. Obžalovala je, da je država zamujala z ukrepi za podporo temu delu gospodarstva, ki da ima v Sloveniji glede na ostale evropske države bistveno bolj otežene pogoje poslovanja. Izpostavila je še problematiko zapletenih in dolgotrajnih postopkov umeščanja v prostor ter izdaje raznih dovoljenj, zaradi česar prihaja do velike vrzeli med načrtovanimi naložbami v zeleni prehod in dejanskim razvojem energetske infrastrukture.
Problematiko dolgotrajnih postopkov je osvetlil tudi direktor sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja Eles Aleksander Mervar in za primer dal več kot 30-letno zgodbo o izgradnji 2×400-kilovoltnega daljnovoda Cirkovce-Pince.
Žagar je, ko gre za večje in strateške energetske projekte, problematiziral vprašanje priprave državnih prostorskih načrtov, predvsem področje okoljevarstvenih dovoljenj, kjer da so zahteve slovenske zakonodaje strožje kot v drugih članicah EU. Zato bi si želel sprememb zakona o varstvu okolja. Nahtigal ga je dopolnila s tem, da je treba postopke izdaje okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj digitalizirati, jih voditi vzporedno, ne zaporedno, ter upoštevati instrukcijske roke.
Glede potrebe po novih naložbah v omrežje je Mervar najprej opozoril na to, da priključne moči porabnikov pogosto močno presegajo dejanske konične moči, omrežje pa je zato v konicah le okoli 50-odstotno obremenjeno. Omrežje je torej na razpolago in v Elesu se trenutno v veliki meri posvečajo temu, kako obstoječe omrežje čim bolje izkoristiti, je povedal.
Načrtovana finančna vlaganja v slovensko distribucijsko elektroenergetsko omrežje v obdobju 2025-2034 so ocenjene na nekaj manj kot štiri milijarde evrov. A Mervar je danes pripomnil, da je glede na razpoložljiva sredstva, stanje projektov in dejanske potrebe realna številka 1,7 milijarde evrov. Za vse ostalo bo treba denar še najti.
V tej luči je znova omenil potrebo po višji omrežnini, ki pa jo bi lahko zmanjšal večji obseg nepovratnih sredstev in podpor za naložbe v zeleni prehod v energetiki. Žagar je ob tem izrazil prepričanje, da bi se denar za naložbe v obnovljive vire in učinkovito rabo energije, ki se prek prispevkov zbira v energetiki, moral v energetiko vsaj delno tudi vrniti in tako omogočiti hitrejšo naložbeno dinamiko Elesa in elektrodistributerjev.
Izkušnje lokalnih skupnosti s krepitvijo odpornosti na energetske šoke je predstavil novomeški župan Gregor Macedoni. Kot prvi v Sloveniji so tako po njegovih besedah oblikovali javno-zasebno partnerstvo pri energetskih prenovah javnih stavb, zdaj pa odpornost krepijo z lastno proizvodnjo, predvsem prek sončnih elektrarn. Z lastnimi viri želijo pokriti 80 odstotkov letne porabe, njihovi stroški za energijo pa so, tako Macedoni, za 40 odstotkov ali več sto tisoč evrov nižji, kot če ne bi ukrepali.
Njihov partner v teh procesih je Petrol in član uprave družbe Marko Ninčević je pojasnil, da lokalnim skupnostim pomagajo najti pravo mešanico med potrebami in proizvodnjo. Tudi on je bil sicer kritičen do slovenskega poslovnega okolja in miselnosti, zaradi česar Petrol 90 odstotkov vseh naložb v lastno proizvodnjo izvaja zunaj Slovenije, predvsem v državah nekdanje Jugoslavije.
Podjetja in občine bi sicer potrebovali energetskega koordinatorja, ki bi celovito, dolgoročno in strateško, ne le z računovodskega vidika, vodil projekte na področju energetike, sta poudarila Ninčević in Žagar. Za to pa je treba vlagati v energetsko znanje. Energetske krize so in bodo, zato je treba razpršiti tveganja, povečati v največji možni meri lastno proizvodnjo in povečati energetsko učinkovitost, je dejal Ninčević. Energetska odpornost je deden od ključnih stebrov države, in tega se je treba zavedati, ga je dopolnil Macedoni.