poudarila pomen projekta za celotno Evropo. “Predor že več kot tri desetletja povezuje ljudi, podjetja, gospodarstva na obeh straneh Karavank in je že leta 1991, ko je bil odprt, nosil izjemno močno sporočilo – meje naj povezujejo, ne ločujejo. Danes to sporočilo nadaljujemo,” je dejala.
Slovesnosti, ki je potekala pred predorom, je sledil prerez traku znotraj predora, na sami meji med Slovenijo in Avstrijo, kjer so se srečali predstavniki obeh držav, pa tudi izvajalcev del in upravljavcev predora – Darsa in Asfinaga.
Avstrijski minister za inovacije, mobilnost in infrastrukturo Peter Hanke je izpostavil, da je z 200 milijoni evri izgradnja druge cevi karavanškega predora tudi eden izmed največjih infrastrukturnih projektov v Avstriji.
Po njegovih besedah ne gre le za velik gradbeni projekt, temveč tudi za projekt, ki povezuje ljudi ter jim zagotavlja boljšo, bolj varno in hitrejšo pot med severom in jugom. “To je lep trenutek za Avstrijo, Slovenijo in širše,” je poudaril.
Promet bo po novi predorski cevi stekel v petek ob 9. uri, kar pa še ne bo prineslo težko pričakovane izboljšane prometne pretočnosti in s tem olajšanja tako za voznike kot za prebivalce Jesenic. Tem je ministrica Bratušek danes zagotovila, da se bodo po končanem projektu na Karavankah lotili tudi rekonstrukcije ceste skozi Jesenice.
Prej pa bo treba celovito sanirati še staro cev karavanškega predora. Po preusmeritvi prometa v novo cev bodo 35 let staro zahodno cev zaprli in se v roku enega tedna lotili njene prenove. Na slovenski strani bo dela glede na pogodbo za 82,5 milijona evrov brez DDV izvedel konzorcij družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling.
Kot je pojasnil Ribič, bodo cev celovito prenovili. Sanirali bodo talni obok, drenažni in odvodni sistem, obnovili voziščno konstrukcijo, osvežili notranji oplesk in zamenjali elektrostojno opremo. Obnovili bodo tudi avtocesto do priključka Jesenice zahod, nadomestili obstoječi most čez Savo Dolinko z novim, nadgradili cestninsko postajo in obnovili portalni objekt.
Dela bodo predvidoma zaključena do konca leta 2028, po izvedenih testiranjih pa bo v letu 2029 vzpostavljen enosmerni promet v obeh ceveh. “Ko uredimo še staro cev, bo odpravljeno eno zadnjih ozkih grl med Jadranskim in Baltskim oziroma Severnim morjem na drugi strani Evrope,” je poudarila Bratušek.
O dveletni zamudi pri gradnji na slovenski strani, ki je posledica težav pri izbiri izvajalca del, je dejala, da je pač treba spoštovati zakone in da so bile pritožbe tiste, ki so zamaknile začetek gradnje.
Gradnja se je na slovenski strani začela avgusta 2020, medtem ko se je na avstrijski že dve leti prej. Izvajalec del v 3,5 kilometra dolgem slovenskem delu predora je bil turški gradbinec Cengiz, zaradi podražitve materialov pa se je cena s prvotnih 98,6 milijona evrov brez DDV z aneksi povišala na skoraj 115 milijonov evrov brez DDV.
Vrednost elektrostrojne opreme je za slovenski del znašala 28 milijonov evrov, stroški svetovalnih in inženirskih storitev pa 4,5 milijona evrov. Skupna vrednost investicije v drugo cev predora na slovenski strani tako presega 147 milijonov evrov.