Na obronkih vasi Komanje Brdo v občini Stolac se je konec aprila pričela gradnja največje sončne elektrarne v Bosni in Hercegovini. S projektirano močjo 125 MW in ocenjeno letno proizvodnjo 200 GWh elektrike bo postrojenje predstavljalo energetski mejnik za državo, a tudi novo vročo točko lokalnih napetosti.
Na simbolični slovesnosti so temeljni kamen položili župan Stoca Stjepan Bošković, predstavniki investitorja Aurora Solar in kitajskega gradbenega velikana Norinco International. A medtem ko so oblasti slavnostno zarezale v tla, je del lokalnega prebivalstva protestiral – ne proti soncu, temveč proti načinu, kako so zadeve pripeljane do tega trenutka.
Investicija prihodnosti ali mimo volje ljudi?
Projekt, vreden 100 milijonov evrov, obljublja dolgoročno stabilno proizvodnjo energije in dodatne prihodke za občino – med 1,5 in 2 milijona evrov letno iz koncesijskih in komunalnih dajatev. A nasprotniki opozarjajo, da je bila cena za tak projekt socialna izključenost in okoljska negotovost.
Civilna pobuda Za Komanje Brdo opozarja, da lokalna skupnost ni bila vključena v postopke odločanja, da so postopki podeljevanja dovoljenj potekali netransparentno in da se ignorira okoljska zakonodaja. “Nismo proti obnovljivim virom, ampak proti samovolji in ignoriranju lokalnega prebivalstva,” so poudarili protestniki na dan začetka del.
Energetski strateški premiki pod kitajskim dežnikom
Norinco International, sicer hčerinska družba državnega orožarskega giganta Norinco, je že dolgo prisotna v infrastrukturnih projektih na Balkanu. Vloga Kitajske v energetskih projektih jugovzhodne Evrope tako postaja vse bolj očitna – od hidroelektrarn do sončnih elektrarn, vse bolj pa tudi v distribucijskih in omrežnih sistemih.
To ne pomeni nujno politične manipulacije, a jasno kaže na praznine, ki jih države Zahodnega Balkana puščajo odprte zaradi pomanjkanja strateške vizije ali domačega kapitala. Kitajske družbe vstopajo tam, kjer evropske vlagatelje odvrača kompleksna birokracija ali nizka donosnost.
Sončna energija z dolgim repom
Projekt Aurora Solar v Komanje Brdu naj bi bil zaključen v enem letu. Po dokončanju bo to največji fotonapetostni park v BiH, prehitel bo zdaj vodilno elektrarno v Hodovem, ki jo upravlja Eco-Wat.
A tudi če bodo sončne celice pričele proizvajati elektriko že leta 2026, bodo repi tega projekta – tako v pravnem kot družbenem smislu – ostali še dolgo. Napovedane so uradne pritožbe, civilne iniciative že raziskujejo možnosti za mednarodno pravno zaščito okolja, obenem pa se ustvarja precedens za prihodnje energetske projekte v regiji.
Energija za koga, pod kakšnimi pogoji?
Primer Stolac razkriva pereče vprašanje, s katerim se bodo morale soočiti vse države regije: kako uskladiti hitre energetske prehode z demokratičnimi postopki, okoljsko odgovornostjo in lokalno legitimnostjo?
Če postane pravilo, da se strateški energetski objekti gradi brez vključevanja skupnosti, z meglenimi okoljskimi ocenami in pod okriljem netransparentnih koncesij, potem energetski prehod izgublja svoj civilizacijski naboj.