Ko so ob železniških progah pognale sončnice, so Slovenske železnice hkrati zasejale idejo: trajnost ni zgolj strateški dokument ali modna beseda, ampak mora postati praksa, ki se začne na terenu. Projekt #SejemoSončnoPrihodnost ni ostal pri simboliki – postal je otipljiv, s konkretnimi dejanji, s povezovanjem, z zemljo na rokah otrok, z iskrenim sodelovanjem lokalnih skupnosti.
Od Grosuplja do Laškega so se zadnje tedne odvijali dogodki, kjer so otroci, prebivalci, župani in predstavniki občin skupaj s Slovenskimi železnicami sadili sončnice. A za temi dejanji stoji več kot le poklon naravi – gre za novo razumevanje vloge železnice v 21. stoletju.
Železnica kot zaveznik skupnosti
Projekt se je začel tam, kjer ima železnica globoke korenine – v Grosupljem. Župan dr. Peter Verlič pravi, da projekt »nas danes povezuje že z mnogimi drugimi občinami. Hvaležen sem, da lahko sodelujemo pri zgodbi, ki spodbuja sodelovanje, skrb za okolje in opraševalce ter poudarja pomen železnice kot trajnostne prometne povezave.«
Ta misel se ponavlja tudi drugod. Župan Bohinja Jože Sodja poudarja, da železnica »ni bila nikoli zgolj infrastruktura, temveč vez z regijo in svetom.« V času, ko so številne občine ujete v prometno izoliranost ali avtomobilsko odvisnost, se železnica znova ponuja kot hrbtenica povezovanja – fizičnega in simbolnega.
Ko infrastruktura sreča naravo
Projekt je več kot le dekoracija ob tirih. Sončnice, kot poudarjajo v sporočilu Slovenskih železnic, niso samo lepe: s svojo medovitostjo prispevajo k biotski raznovrstnosti, z usmerjenostjo k soncu simbolizirajo prihodnost, s koreninami v skupni zemlji pa sodelovanje.
Tako tudi podžupanja Dola pri Ljubljani, mag. Nika Rovšek, spomni na zgodovinsko vlogo železnice: »Vlak je bil pred 150 leti prvo okno v svet. Danes ga bodo krasile sončnice, ki bodo razveselile čebele in potnike ter nas spominjale, da prihodnost sejemo skupaj.« Čas je torej, da se sodobna prometna infrastruktura znova poveže z naravnim okoljem in skupnostjo, ki ji služi.
Otroci, čebele in prihodnost
V številnih občinah so imeli glavno vlogo najmlajši – otroci, ki so s pesmijo, plesom in lastnimi rokami sejali semena. Kot pravi podžupan Medvod Leon Merjasec, sicer tudi čebelar: »Vem, kako pomembne so medovite rastline za naravno ravnovesje. Hvaležni smo Slovenskim železnicam, da so pripeljale projekt tudi v Medvode.«
Prav navezava na čebele – opraševalce, ki jih sodobni razvoj pogosto ogroža – daje projektu dodatno težo. V Ljubljani, kjer letos obeležujejo 10-letnico Čebelje poti, so sončnice naravno nadaljevanje ozaveščanja. Maruška Markovčič iz mestnega oddelka za varstvo okolja poudarja, da projekt »sovpada z našimi prizadevanji in ozavešča o pomenu opraševalcev v urbanem okolju.«
Povezovanje, ki ni samo deklarativno
V času, ko pogosto govorimo o centralizaciji države, so tovrstni projekti redka, a pomembna gesta decentraliziranega povezovanja. V Ormožu župan Daniel Vrbnjak poudarja, da je »prav vsak cvet lahko korak k trajnostni družbi«. V Velenju so sončnice celo v barvah občinske zastave – za podžupanjo Aleksandro Vasiljević je bila to naravna gesta: »Naj bo to opomnik, da je prihodnost lahko zelena in povezana.«
Tudi v Laškem, kjer letos praznujejo 200 let pivovarstva in pripravljajo festival Pivo in cvetje, so v projekt videli logično nadaljevanje tradicije. Župan Marko Šantej izpostavi: »Če je Laško čebelam prijazna občina, je tudi kraj piva in cvetja – in sončnice to lepo povezujejo.«
Trajnost – ne le kot slogan
V ozadju projekta pa je tudi dolgoročna zaveza Slovenskih železnic k trajnostnemu razvoju. Vlaki že danes vozijo na 100 % obnovljivo elektriko, posodabljajo se vozni parki, sončne elektrarne pa rastejo na postajah. Z nedavnim prevzemom podjetja Nomago podjetje krepi svojo vlogo v integriranem javnem prometu.
A kot poudarjajo tudi na SŽ – potovanje ni le prihod na cilj. Je prostor srečanja. In projekt #SejemoSončnoPrihodnost je to pokazal dobesedno – ob tirih, med sončnicami in ljudmi.
