Slovenija je v letu 2025 nadaljevala močno rast na področju sončne energije. Skupna instalirana moč sončnih elektrarn je dosegla 1.650 MW, kar je 16 % več kot leto prej, kažejo podatki operaterja prenosnega sistema ELES.
Skoraj 70.000 sončnih elektrarn
Na slovensko elektroenergetsko omrežje je bilo priključenih skoraj 70.000 sončnih elektrarn, pri čemer se je njihova skupna moč povečala za 228 MW glede na leto 2024.
Čeprav se je število novih naprav povečalo zmerneje kot v preteklih letih, podatki kažejo pomemben trend: rast večjih sončnih elektrarn, ki bistveno prispevajo k skupni moči sistema.
Eksplozivna rast od leta 2021
V obdobju 2021–2025 se je instalirana moč sončnih elektrarn povečala za več kot 1.000 MW – z 470 MW na 1.650 MW.
Največji skok je bil zabeležen leta 2022, ko se je moč povečala za več kot 400 MW, sledilo je leto 2023 z dodatnimi 300 MW. Leto 2025 tako pomeni nadaljevanje rasti, vendar z nekoliko bolj umirjenim tempom.
Zanimivo je, da skupna moč sončnih elektrarn zdaj že dosega raven, primerljivo z močjo enega jedrskega reaktorja, kot je predviden v projektu JEK2.
Premik k večjim projektom
Število sončnih elektrarn se je leta 2025 povečalo za približno 7 %, kar je manj od rasti skupne moči (16 %). To jasno kaže, da se trg premika od številnih manjših naprav k večjim, bolj zmogljivim projektom.
Največ sončnih elektrarn v Ljubljani
Največ sončnih elektrarn je priključenih na območju Elektro Ljubljana, kjer jih je skoraj 20.000.
Sledita:
- Elektro Celje in Elektro Maribor z več kot 15.000 napravami,
- Elektro Primorska in Elektro Gorenjska s približno 7.000 napravami.
V letu 2025 je bilo:
- v Ljubljani priključenih 1.023 novih elektrarn,
- v Celju in Mariboru po približno 1.000 novih,
- na Primorskem 671,
- na Gorenjskem pa 414 novih sončnih sistemov.
Sončna energija kot ključni steber energetike
Rast sončnih elektrarn potrjuje, da postaja sončna energija eden ključnih stebrov slovenskega energetskega prehoda.
Hkrati pa hitra rast prinaša tudi nove izzive, predvsem pri upravljanju omrežja, stabilnosti sistema in potrebi po hranilnikih energije, ki bodo omogočili učinkovito izrabo proizvedene elektrike.
Slovenija tako vstopa v novo fazo razvoja energetike, kjer bo poleg rasti zmogljivosti ključna tudi integracija obnovljivih virov v elektroenergetski sistem.