Slovenija krepi priprave na vključevanje vodika v elektroenergetsko in plinsko infrastrukturo. ELES in Plinovodi sta z japonsko tehnološko družbo Yokogawa Electric Corporation podpisala memorandum o soglasju, s katerim vzpostavljajo strateško partnerstvo za razvoj vodikovih projektov v Sloveniji.
Memorandum je bil podpisan na ministrskem srečanju Hydrogen Energy Ministerial Meeting 2026 v Chibi na Japonskem. Partnerstvo naj bi predstavljalo prvi korak k tesnejšemu povezovanju slovenskega elektroenergetskega in plinskega prenosnega sistema prek namenske vodikove infrastrukture.
Dolgoročni cilj je postopno vzpostavljanje ogljično nevtralnega vodikovega ekosistema, v katerem bi lahko vodik postal povezovalni člen med različnimi deli energetskega sistema.
Prvi projekt: iz presežkov elektrike v vodik
Prvi skupni projekt ELES-a, Plinovodov in Yokogawe predvideva postavitev sistema za proizvodnjo in shranjevanje vodika.
Koncept temelji na uporabi električne energije v okviru izravnavanja proizvodnje in porabe v elektroenergetskem sistemu. Ko bi bilo električne energije v sistemu več, kot je trenutna poraba, bi jo bilo mogoče uporabiti za proizvodnjo vodika. Ta bi se nato shranil in pozneje uporabil za potrebe elektroenergetskega ali plinskega omrežja.
Takšna povezava med sektorjema je posebej zanimiva ob nadaljnjem povečevanju proizvodnje iz sončnih in vetrnih elektrarn. Njuna proizvodnja je odvisna od vremenskih razmer, zato postajajo tehnologije za dolgoročnejše shranjevanje energije vse pomembnejše.
Vodik bi lahko v takšnem sistemu dopolnjeval baterijske hranilnike, predvsem tam, kjer je treba večje količine energije shraniti za daljše obdobje.
Vodik tudi kot energetska rezerva ob krizah
Projekt ima še eno pomembno razsežnost. Shranjeni vodik bi bilo mogoče uporabiti kot rezervni energent v kriznih razmerah, ko bi bilo treba hitro zagotoviti dodatno energijo za plinski ali elektroenergetski sistem.
Predvidene so tudi mobilne rezervne enote, namenjene oskrbi omrežja v izrednih razmerah.
Ena zanimivejših možnosti njihove uporabe je odpravljanje ozkih grl pri hitrem polnjenju električnih vozil. Na lokacijah, kjer distribucijsko omrežje nima dovolj velike priključne moči za zmogljive hitre polnilnice, bi lahko mobilne energetske enote zagotovile dodatno moč brez takojšnje obsežne nadgradnje omrežja.
Partnerji načrtujejo tudi uporabo digitalnih rešitev za koordinirano upravljanje elektroenergetskega in plinskega sistema.
Mervar: Temelj za širšo uporabo vodika
Generalni direktor ELES-a Aleksander Mervar ocenjuje, da memorandum ustvarja podlago za širšo uporabo vodikovih tehnologij tudi zunaj energetike.
V prihodnosti bi lahko vodik pomembnejšo vlogo dobil v industriji in prometu, povezovanje različnih energetskih sistemov pa bi po njegovem prispevalo k razvoju bolj odpornega, prilagodljivega in trajnostnega energetskega sistema.
Generalni direktor Plinovodov Matija Bitenc je ob podpisu izpostavil predvsem povezovanje dveh doslej večinoma ločenih energetskih infrastruktur.
Po njegovih besedah ELES, Plinovodi in Yokogawa ustvarjajo pogoje, da bi vodik postal ključna povezava med elektroenergetsko in plinsko infrastrukturo.
Slovenija želi izkoristiti položaj na evropskih energetskih koridorjih
Projekt ima tudi širšo evropsko dimenzijo. Slovenija leži na pomembnih energetskih povezavah med srednjo, jugovzhodno in južno Evropo, zato bi lahko razvoj vodikove infrastrukture dolgoročno povečal njen pomen pri prenosu in shranjevanju energije.
To se navezuje tudi na druge projekte Plinovodov. Slovenija in Madžarska sta letos denimo naredili nov korak pri načrtovanju meddržavnega plinskega interkonektorja, ki naj bi bil tehnično pripravljen tudi za prihodnji transport vodika in biometana.
Vodik bi tako lahko postopoma dobil vlogo ne le domačega hranilnika energije, temveč tudi energenta, ki se prenaša prek evropskih energetskih koridorjev.
Za čisti vodik po svetu že 130 milijard dolarjev naložb
Partnerstvo prihaja v obdobju, ko se po svetu razvija vse več velikih vodikovih projektov.
Po podatkih poročila Global Hydrogen Compass 2026, ki ga je Hydrogen Council predstavil ob ministrskem srečanju na Japonskem, so globalno potrjene naložbe v projekte čistega vodika že presegle 130 milijard ameriških dolarjev.
Potrjeni projekti predstavljajo približno 6,9 milijona ton letne proizvodne zmogljivosti vodika, skupno pa gre za več kot 570 projektov. Po navedbah Hydrogen Councila je približno 90 odstotkov teh projektov že v gradnji ali obratuje.
Pri obnovljivem vodiku po načrtovanih zmogljivostih močno izstopa Kitajska, ki predstavlja več kot polovico globalnih potrjenih zmogljivosti. Evropa je druga po obsegu naložb, medtem ko ZDA vodijo pri uvajanju nizkoogljičnega vodika.
Vodik kot manjkajoči člen energetskega prehoda
Za Slovenijo je sodelovanje z Yokogawo zanimivo predvsem zato, ker vodika ne obravnava kot samostojnega projekta, temveč kot del širšega energetskega sistema.
Električno energijo iz obdobij presežne proizvodnje bi bilo mogoče pretvoriti v vodik, ga shraniti ter po potrebi uporabiti v drugih delih energetskega sistema. Ob tem bi digitalno upravljanje povezovalo infrastrukturo ELES-a in Plinovodov.
Do dejanske vzpostavitve takšnega sistema je sicer še precej korakov. Podpisani memorandum predvsem odpira vrata razvoju konkretnih projektov in ne pomeni, da je obsežna vodikova infrastruktura v Sloveniji že pred izvedbo.
Toda smer je jasna, ELES in Plinovodi želijo električno in plinsko omrežje postopoma povezati v bolj integriran energetski sistem, vodik pa bi lahko postal eden ključnih členov te povezave.