Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan pripravilo prvo nacionalno oceno podnebne ranljivosti in tveganj za energetski sektor. Analiza kaže, da je slovenski energetski sistem v sedanjih podnebnih razmerah zmerno ranljiv, a se bodo tveganja v prihodnje še stopnjevala.
Poplave največja grožnja energetski varnosti
Med največje nevarnosti za energetski sektor sodijo poplave, požari, neurja, plazovi, žled in moker sneg, vročinski valovi ter suše. Po navedbah ministrstva so poplave največja posamezna grožnja, saj ogrožajo skladišča goriv, transformatorske postaje, distribucijska omrežja in druge ključne dele oskrbovalne verige.
Ocena je bila izdelana po metodologiji IPCC AR5 ter v skladu z nacionalnimi smernicami Biotehniške fakultete, kar ji daje močno znanstveno podlago.
Najpomembnejša podsistema: tekoča goriva in elektrika
Z upoštevanjem uteži, trenutne energetske mešanice in stanja infrastrukture so kot najpomembnejši podsistemi za delovanje energetike izstopili:
- tekoča goriva (34 %),
- elektrika (33 %),
- zemeljski plin (18 %),
- trdna goriva (10 %),
- toplota (5 %).
Takšna razporeditev odraža visoko odvisnost Slovenije od uvoženih tekočih goriv ter ključno vlogo električne energije v vseh sektorjih porabe.
Električni sistem najbolj ranljiv
Skupna utežena ocena ranljivosti energetskega sektorja znaša 2,3 na lestvici od 1 do 5. Najvišjo ranljivost ima elektroenergetski podsistem (2,6), sledijo:
- oskrba s tekočimi gorivi (2,2),
- oskrba s trdnimi gorivi (2,2),
- oskrba z zemeljskim plinom (okoli 2,0),
- oskrba s toploto (1,9).
Med najbolj izpostavljenimi posameznimi elementi so:
- električno distribucijsko omrežje (3,5),
- prenosni sistem in uvoz elektrike (3),
- priprava drv, sekancev in peletov ter sončne elektrarne (3).
Visoko ranljivost izkazujejo tudi transportne poti za goriva, bencinski servisi ter drugi obnovljivi viri energije.
Tveganja se bodo stopnjevala
Ocena opozarja, da energetski sektor vključuje številne kritične elemente, katerih odpoved bi lahko povzročila resne motnje v oskrbi. Podnebni scenariji kažejo, da se bodo že zaznana tveganja v prihodnje še okrepila, zlasti poplave, neurja in vročinski valovi.
Dokument predstavlja izhodišče za pripravo strategije prilagajanja na podnebne spremembe, za krepitev odpornosti infrastrukture, boljše prostorsko načrtovanje novih objektov ter vključevanje podnebnih tveganj v strateške dokumente in investicijske odločitve. Ministrstvo poudarja, da bodo prilagoditveni ukrepi nujni za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo v prihodnjih desetletjih.