Slovenija nadaljuje pospešeno vlaganje v sončno energijo javnega sektorja. V okviru skupnega projekta 25 občin in javnih ustanov je bilo po državi postavljenih 87 sončnih elektrarn, ki bodo pomembno prispevale k večji energetski samooskrbi občin ter nižjim stroškom električne energije.
Skupna instalirana moč novih sončnih elektrarn presega 6,3 megavata (MW), letno pa naj bi proizvedle približno 6,6 gigavatne ure (GWh) električne energije. To ustreza letni porabi približno 1.700 slovenskih gospodinjstev.
Projekt vreden 6,5 milijona evrov
Skupna vrednost investicije znaša približno 6,5 milijona evrov, pri čemer je kar 4,5 milijona evrov zagotovila Evropska unija prek Načrta za okrevanje in odpornost. Projekt je podprlo tudi Ministrstvo za infrastrukturo in energijo. Gradnja je potekala med oktobrom 2025 in majem 2026, vse elektrarne pa naj bi bile v omrežje vključene do konca julija.
Sončne elektrarne na šolah, zdravstvenih domovih in parkiriščih
Elektrarne so nameščene na javnih objektih in parkiriščih po vsej Sloveniji. Prvi konzorcij je na 53 lokacijah postavil sončne elektrarne s skupno močjo približno 3,9 MW, drugi pa je na 34 lokacijah dodal še nekaj več kot 2,4 MW novih zmogljivosti. Koordinacijo projekta je prevzela Občina Ravne na Koroškem, kjer so sončne elektrarne namestili na 13 javnih objektih, med drugim na zdravstvenem domu, osnovnih šolah in športnem centru.
Del projekta tudi baterijski hranilnik
Pomemben del investicije predstavlja tudi baterijski hranilnik električne energije s kapaciteto 232 kWh, ki bo omogočal učinkovitejšo uporabo proizvedene električne energije ter povečal stabilnost oskrbe. Baterijski sistemi postajajo vse pomembnejši spremljevalec sončnih elektrarn, saj omogočajo shranjevanje presežkov energije za uporabo v času večje porabe ali nižje proizvodnje.
Manjši računi za elektriko
Po besedah sodelujočih občin bo glavni učinek projekta znižanje stroškov električne energije v javnih ustanovah. Elektrika bo v prvi vrsti namenjena objektom, na katerih so nameščene sončne elektrarne, del energije pa bodo lahko koristili tudi drugi javni objekti znotraj posamezne občine. Projekt po mnenju izvajalcev dokazuje, da lahko sodelovanje občin in javnih ustanov pomembno pospeši energetski prehod ter poveča energetsko neodvisnost javnega sektorja. Svetovalno podjetje Eutrip, ki je vodilo koordinacijo projekta, ocenjuje, da gre za enega največjih skupnih projektov sončne energetike v slovenskem javnem sektorju in primer dobre prakse pri izkoriščanju evropskih sredstev za razvoj obnovljivih virov energije.