Slovenija je kot prva država v Evropi uspešno izdala trajnostno vezano obveznico (sustainability-linked bond), vredno 1 milijardo evrov. Gre za pomemben korak v povezovanju finančnih trgov in podnebne politike, ki postavlja državo na zemljevid trajnostnega financiranja na najvišji ravni.
Obveznica je prejela izjemen odziv investitorjev – povpraševanje je bilo 6,5-krat večje od ponujene vrednosti. Gre za 10-letno obveznico, katere obrestna mera se spreminja glede na doseganje okoljskih ciljev – konkretno glede na uspešnost Slovenije pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
Obresti bodo višje ali nižje glede na emisije
Če Slovenija do leta 2030 ne zmanjša emisij za vsaj 35 % glede na leto 2005, se obrestna mera obveznice poveča za 50 bazičnih točk (0,5 %). Če pa preseže zmanjšanje za 45 %, se obrestna mera zniža za 50 točk. Ti pogoji začnejo veljati devet let po poravnavi obveznice.
To pomeni, da je prvič v Evropi obveznica neposredno povezana z nacionalnimi podnebnimi cilji, kar je močan signal trgom, da država v podnebne zaveze ne vstopa le politično, temveč tudi finančno odgovorno.
Padec razpona zaradi velikega povpraševanja
Začetna usmeritev cene je bila 70 bazičnih točk nad referenčno obrestno mero, a zaradi močnega interesa investitorjev – med drugim tudi 435 milijonov evrov interesa vodilnih bank (JLM) – se je razpon zmanjšal na 61 točk. Fiksna kuponska obrestna mera obveznice znaša 3,125 %, efektivni donos pa 3,155 %.
Izdaja temelji na slovenskem okviru za trajnostne obveznice, ki je skladen s pravili ICMA (Mednarodna zveza za kapitalske trge) in evropskimi standardi zelenih obveznic.
Kdo so kupci – močan odziv upravljavcev sredstev
Geografska porazdelitev vlagateljev kaže na močno zanimanje iz zahodne in severne Evrope:
- 23 % kupcev prihaja iz Združenega kraljestva in Irske
- 20 % iz Beneluksa
- 15 % iz Nemčije, Avstrije in Švice
- 12 % iz južne Evrope
- 11 % iz Slovenije
- 9 % iz skandinavskih držav
- 5 % iz Francije
Po vrsti institucij pa je 54 % obveznic odkupilo upravljavcev skladov, sledijo centralne banke in druge uradne institucije (18 %), banke (17 %), pokojninski in zavarovalni skladi (5 %) ter hedge skladi (4 %).
Slovenija je z izdajo svoje prve trajnostno vezane obveznice vstopila v novo fazo trajnostnega financiranja, ki ni le politična izjava, ampak neposreden tržni instrument za spodbujanje zmanjšanja emisij. Obresti zdaj niso več le cena denarja – postale so cena okoljske odgovornosti.