Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog zakona o državni pomoči energetsko intenzivnim podjetjem, s katerim želi ublažiti visoke stroške električne energije in ohraniti konkurenčnost ključnega dela slovenskega gospodarstva.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po seji vlade poudaril, da zakon naslavlja resne izzive, s katerimi se soočajo energetsko intenzivna podjetja. Ta ustvarjajo visoko dodano vrednost, pomembno prispevajo k slovenskemu izvozu ter zagotavljajo tisoče kakovostnih delovnih mest, pogosto v regijah brez alternativnih zaposlitvenih možnosti.
Elektrika med najdražjimi v EU
Po analizi iz maja lani so bile cene električne energije za slovenska podjetja med najvišjimi v Evropski uniji, kar dodatno slabi njihov konkurenčni položaj na mednarodnih trgih. Namen zakona je zato zagotoviti stabilnejše pogoje poslovanja podjetjem, za katera so stroški elektrike eden ključnih dejavnikov.
Do pomoči približno 40 podjetij
Državna pomoč bo omejena na porabo električne energije v naslednjih treh letih, vključno z letom 2026. Ministrstvo pričakuje, da bo ukrep koristil približno 40 podjetjem, predvsem v kemični, jeklarski in papirni industriji.
Predvidena višina pomoči znaša okoli 30 milijonov evrov letno, sredstva pa ne bodo bremenila državnega proračuna. Zagotovljena bodo prek državnih podjetij, ki upravljajo ključne proizvodne zmogljivosti električne energije v Sloveniji.
Jasni pogoji in obveznosti
Zakon določa stroga merila za upravičenost, omejitve višine pomoči, nadzorne mehanizme ter sankcije v primeru kršitev. Upravičenci bodo morali vsaj polovico prejete pomoči nameniti trajnostnim naložbam, kot so razogljičenje proizvodnje ali izboljšanje energetske učinkovitosti.
Med pogoji za pridobitev pomoči so:
- letna poraba električne energije nad 15 GWh,
- delež stroškov elektrike v dodani vrednosti podjetja najmanj 5 %,
- vzpostavljen sistem upravljanja z energijo.
Hitri postopek in soglasje Bruslja
Vlada bo zakon poslala v državni zbor po nujnem postopku, saj bo za njegovo izvajanje potrebno tudi pravočasno soglasje Evropske komisije.
Po besedah ministra Kumra je ukrep ključen v trenutnih zahtevnih globalnih gospodarskih razmerah, saj bo podjetjem omogočil, da ostanejo konkurenčna, hkrati pa jih usmerja v zeleni in energetski prehod.