Kljub državnim subvencijam v vrednosti nekaj tisoč evrov povsem električni avtomobili (še) niso prepričali slovenskih voznikov. V letu 2024 je njihova prodaja upadla skoraj za dve petini, njihov delež na cestah pa je manjši od državnih pričakovanj.
Evropska unija, kljub dvomom o ustreznosti, še ni odstopila od ambicioznega načrta, da se bo čez desetletje v EU-ju prenehala prodaja novih vozil z motorji na notranje zgorevanje.
Slovenija si je zastavila cilj, da bodo do leta 2030 električna osebna vozila predstavljala 12 odstotkov voznega parka. Konec leta 2023 je bilo v Sloveniji po podatkih Sursa med vsemi motornimi vozili 1,2 milijona osebnih avtomobilov. Glede na te številke bi se moralo s slovenskimi registracijami po cestah voziti okoli 145 tisoč povsem električnih avtomobilov.
Po podatkih državnih statistikov so konec leta 2023, ko se je število prvič registriranih električnih vozil povečalo kar za 88 odstotkov v primerjavi z letom 2022, električni avtomobili predstavljali le okoli odstotek voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji. V začetku letošnjega leta pa je delež povsem električnih vozil verjetno še nižji.
Trgovinska zbornica je namreč v začetku leta objavila podatke o prvič registriranih vozilih v Sloveniji v letu 2024. Prodaja osebnih avtomobilov v primerjavi z letom 2023 je bila očitno za trgovce dobra, saj je bilo prvič registriranih avtomobilov za 8,4 odstotka več kot v letu 2023 (53.018). Povpraševanje po povsem električnih vozilih pa je kljub državnim spodbudam v obliki nekaj tisoč evrov močno upadlo.
Prvič registriranih povsem električnih avtomobilov je bilo 3142 oziroma 38 odstotkov manj kot leta 2023 oz. slabih šest odstotkov vseh prvič registriranih osebnih vozil. Kar je celo manj, kot jih je predvideval najmanj ambiciozni, osnovni scenarij slovenskega nacionalnega podnebnega načrta (3951 prvič registriranih povsem električnih vozil za leto 2024).
“Na padec prodaje električnih vozil pa je vplivala predvsem neodločnost kupcev ali kupiti 100-odstotno električno vozilo, ki je za zdaj še veliko dražje od vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem. Verjetno bo preteklo še kar nekaj časa, da se bo prodaja 100-odstotno električnih vozil povečala. So pa bile posamezne izjeme, ki so nastopile na trgu s posebnimi akcijami in tako bile pri prodaji električnih vozil uspešnejše. Če bodo subvencije ostale v letu 2025 na isti ravni, kot je to bilo v lanskem letu, si lahko obetamo, da bo prodaja lahko še višja. Pogrešamo pa subvencije za priključne hibride,” so za MMC glede vzrokov padca prodaje električnih avtomobilov povedali na Trgovinski zbornici Slovenije.
Slovenija pri padcu prodaje povsem električnih vozil v EU-ju še zdaleč ni osamljena. Po podatkih združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA je prodaja upadla v večini EU-držav. V drugi polovici lanskega decembra so objavili podatke za november 2024 in na medletni ravni je prodaja električnih avtomobilov padla za 5,4 odstotka. Trg naj bil v pozitivnih številkah le v Španiji.
Padec prodaje električnih vozil v Nemčiji, kot drugod po EU-ju, je lani Deutsche Welle (DW) pripisoval temu, da so številne države ukinile subvencije za nakup povsem električnih avtomobilov. Slovenija pa še vedno z nekaj tisoč evri subvencionira nakupe novih in rabljenih električnih avtomobilov (subvencija za priključne hibride je bila ukinjena že konec prejšnjega desetletja).
V Nemčiji je bilo lani prodanih 381.000 novih električnih avtomobilov, kar je 27,4 odstotka manj kot predlani. Skupno število vseh prodanih novih avtomobilov je upadlo za odstotek na 2,8 milijona, podatke zveznega urada za motorna vozila KBA povzema francoska tiskovna agencija AP.
“Takšne številke pomenijo izgubljeno leto za električno mobilnost,” je za AFP ocenil analitik v družbi EY Constantin Gall.
Prodaja električnih vozil je upadla po več zaporednih letih rasti, kar analitiki vidijo kot jasno posledico ukinitve subvencij za nakup električnih vozil s koncem leta 2023. Vlada se je za ta korak odločila zaradi proračunskih omejitev. Med razlogi izpostavljajo tudi slabo razvito polnilno infrastrukturo.
Težave nemškega trga električnih vozil je lani izpostavilo več raziskav. Po decembra objavljeni raziskavi družbe Deloitte bo do leta 2030 na nemških cestah 11,2 milijona električnih vozil, kar je 3,8 milijona manj od cilja vlade.
Ta glede ukrepov za spodbujanje prodaje električnih avtomobilov med drugim razmišlja, da bi v Nemčiji kupcem ob nakupu električnega vozila ponudili 1000 evrov bonusa za polnjenje. Sredstva bi lahko koristili na javno dostopnih polnilnih postajah. Da bi spodbudila trg rabljenih avtomobilov, pa razmišlja o možnosti subvencioniranja strokovnih pregledov akumulatorjev s 100 evri.
Nemški kancler Olaf Scholz je sicer prepričan, da bi morale države EU sprejeti skupne ukrepe za spodbujanje prodaje električnih avtomobilov, med drugim v obliki davčnih olajšav. Kot je dejal decembra, je to pomembno predvsem v luči naraščajoče kitajske konkurence.