V treh letih, enajst izbranih projektov in zgodbe, ki dokazujejo, da trajnostni razvoj ni le vprašanje velikih energetskih investicij. Od varovanja črnega močerila in dostopnejše mobilnosti do krožnega gospodarstva in boljših pogojev za otroke – razpis Obet za planet povezuje inovativne ideje z dejanskimi potrebami družbe.
V podzemlju Bele krajine se skriva eno najredkejših bitij na svetu – črni močeril, izjemno občutljiva jamska žival, katere obstoj je tesno povezan s kakovostjo podzemnih voda. Njegovo življenjsko okolje ogrožajo tudi odpadki, ki so jih ljudje skozi desetletja odlagali v kraške jame. Varovanje te edinstvene vrste zato ni zgolj naravovarstveno vprašanje, temveč tudi vprašanje ohranjanja vodnih virov, od katerih je odvisno življenje lokalnega prebivalstva.
Prav na tem področju je pomemben korak naredil Jamarski klub Novo mesto s projektom PROTEctUS, ki je leta 2025 prejel podporo družbe GEN-I v okviru trajnostnega razpisa Obet za planet. Projekt je pokazal, kako lahko povezovanje strokovnega znanja, prostovoljskega dela in finančne podpore prispeva k reševanju okoljskih problemov, ki bi sicer lahko ostali prezrti.
Toda varovanje podzemnih voda je le ena od zgodb, ki so se v zadnjih treh letih razvile s pomočjo tega razpisa. V Ljubljani je zaživela Knjižnica koles, ki omogoča dostopnejšo trajnostno mobilnost, v Ajdovščini nastaja interaktivna Sončna hiška, v kateri bodo mladi spoznavali delovanje energetskega sistema, drugod pa se razvijajo rešitve za učinkovitejšo pridelavo hrane, ponovno uporabo materialov in prilagajanje podnebnim spremembam.
Skupni imenovalec teh projektov ni zgolj njihova okoljska naravnanost. Povezuje jih predvsem prizadevanje, da se trajnostni razvoj iz načel in dolgoročnih strategij prenese v vsakdanje življenje ljudi.
Prav to je tudi osrednje poslanstvo trajnostnega razpisa Obet za planet, s katerim GEN-I že tretje leto zapored podpira slovenske organizacije, ki razvijajo inovativne rešitve za okoljske in družbene izzive.
Tri leta in vse več zanimanja za trajnostne rešitve
Začetki trajnostnega razpisa GEN-I segajo v leto 2024, ko je družba ob 15-letnici dobave električne energije gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem želela del svojega jubileja nameniti širši družbi. Namesto zgolj simboličnega obeleževanja obletnice je oblikovala program finančne podpore organizacijam, ki razvijajo rešitve s pozitivnim vplivom na okolje in skupnost.
Na prvi razpis se je prijavilo 57 organizacij, strokovna komisija pa je izbrala tri projekte.
Leta 2025 se je program nadaljeval pod imenom Obet za planet. Zanimanje se je povečalo na 62 prijav, podprti pa so bili štirje projekti.
V letu 2026 je razpis doživel tretjo zaporedno izvedbo. Med več kot 70 prijavljenimi projekti je komisija izbrala štiri, ki bodo s finančno podporo GEN-I uresničevali rešitve na področjih krožnega gospodarstva, varovanja narave, okoljske vzgoje in izboljševanja kakovosti življenja.
Tako je GEN-I v treh letih podprl enajst projektov. Rast števila prijav kaže tudi na vse večje zanimanje organizacij za razvoj praktičnih trajnostnih rešitev.
Pomembna značilnost programa je njegova širina. Razpis ni omejen na energetiko, čeprav ta predstavlja temeljno dejavnost GEN-I. Namenjen je društvom, nevladnim organizacijam, zasebnim zavodom in zagonskim podjetjem, ki iščejo odgovore na različne okoljske in družbene izzive.
S tem GEN-I trajnost obravnava širše od proizvodnje in porabe električne energije. V ospredju so tudi učinkovita raba naravnih virov, zmanjševanje odpadkov, ohranjanje biotske raznovrstnosti, trajnostna mobilnost in socialna vključenost.
Ko podpora preraste v konkretne rezultate
Najpomembnejše merilo uspešnosti trajnostnih programov ni zgolj višina razdeljenih sredstev, temveč predvsem vprašanje, kaj se z njimi dejansko spremeni.
Prav zato so posebej zanimivi projekti iz preteklih dveh razpisov, pri katerih so že vidni konkretni rezultati oziroma pomembni razvojni premiki.
PROTEctUS: varovanje črnega močerila in pitne vode Bele krajine


Projekt PROTEctUS Jamarskega kluba Novo mesto je namenjen čiščenju in varovanju jamskih habitatov, zaščiti črnega močerila ter ohranjanju pomembnega vira pitne vode v Beli krajini.
Kraški svet je zaradi svoje geološke zgradbe posebej občutljiv na onesnaževanje. Voda lahko skozi razpoke in podzemne kanale razmeroma hitro prehaja med površjem in podzemljem, zato lahko nepravilno odloženi odpadki ogrožajo širše vodno okolje.
Odstranjevanje odpadkov iz jam je zahtevno in pogosto nevarno delo, ki poleg ustrezne opreme zahteva izkušene jamarje, dobro organizacijo in poznavanje občutljivih podzemnih ekosistemov.
S projektom PROTEctUS je bilo mogoče okrepiti prizadevanja za sanacijo onesnaženih območij. GEN-I je septembra 2026 poročal tudi o očiščenju zadnje onesnažene jame v zaledju Dobličice, kar predstavlja pomemben dosežek pri varovanju tamkajšnjega naravnega okolja.
Vrednost takšnega projekta presega neposredno odstranjevanje odpadkov. Čistejše podzemlje pomeni boljše pogoje za ohranjanje ogroženih vrst, hkrati pa prispeva k varovanju vodnih virov, ki so ključni za dolgoročno kakovost življenja.
Knjižnica koles: trajnostna mobilnost, ki je dostopna širšemu krogu ljudi
Drugačen, a prav tako pomemben vidik trajnosti predstavlja projekt Knjižnica koles Ljubljanske kolesarske mreže.
Njegovo izhodišče je preprosto: trajnostna mobilnost ne sme biti dostopna samo tistim, ki si lahko privoščijo novo kolo ali druge oblike osebnega prevoza.
Projekt temelji na obnovi in ponovni uporabi rabljenih koles ter vzpostavljanju sistema izposoje, namenjenega tudi otrokom iz socialno šibkejših okolij, starejšim in drugim skupinam, ki se srečujejo z ovirami pri dostopu do mobilnosti.
Knjižnica koles je aprila 2026 že zaživela v praksi. Uporabniki so si lahko kolesa izposojali na Mladinski postaji Moste in na Preglovem trgu v Ljubljani, projekt pa se je postopoma širil tudi z izobraževalnimi dejavnostmi.
Septembra 2026 so organizatorji nadaljevali razvoj z gradnjo nove kolesarnice na Viču, namenjene izposoji, vzdrževanju in pripravi koles za nove uporabnike.
Takšna rešitev združuje več trajnostnih ciljev. S ponovno uporabo podaljšuje življenjsko dobo izdelkov, zmanjšuje potrebo po novih materialih in spodbuja okolju prijaznejše oblike prevoza. Obenem prispeva k večji socialni vključenosti, saj mobilnost postaja dostopnejša tudi posameznikom, ki imajo omejene finančne možnosti.
Projekt tako dokazuje, da trajnostne inovacije niso nujno povezane z zahtevnimi tehnološkimi rešitvami. Včasih je največja inovacija drugačen način organizacije že obstoječih virov.
Sončna hiška GEN-I: energetska prihodnost skozi oči otrok

Pomemben del energetskega prehoda je tudi razumevanje delovanja energetskega sistema. Če želimo dolgoročno spreminjati navade pri porabi energije, moramo znanje o njenem nastajanju, distribuciji in učinkoviti rabi približati tudi mlajšim generacijam.
Temu je namenjena Sončna hiška GEN-I, projekt Zavoda BETA.
V okviru MiniMesta Ajdovščina nastaja interaktivni učni prostor, kjer bodo otroci in mladi lahko na razumljiv način spoznavali, kako deluje elektroenergetski sistem.
Projekt vključuje maketo energetskega omrežja, digitalne in interaktivne vsebine ter prikaze proizvodnje, prenosa in porabe električne energije.
Do oktobra 2026 je projekt dosegel pomembno razvojno fazo. Nastajala je maketa pomanjšanega mesta z energetskimi objekti, razvijala se je interaktivna igra, v hiško pa sta bila nameščena tudi ekran za spremljanje električnega omrežja in nadzorna plošča.
Sončna hiška tako postopoma dobiva podobo učnega okolja, v katerem bodo mladi lahko povezovali teoretično znanje s praktičnim razumevanjem energetskih izzivov.
Dolgoročni pomen takšnih projektov je predvsem v ozaveščanju. Energetski prehod namreč ni odvisen samo od investicij v nove proizvodne vire, ampak tudi od tega, kako dobro družba razume pomen odgovorne rabe energije.
Elixir in Passivus: inovacije za učinkovitejšo rabo naravnih virov

Med podprtimi projekti najdemo tudi tehnološke inovacije, ki iščejo nove poti do učinkovitejše pridelave hrane in manjše porabe virov.
Podjetje PLANTMAMA je bilo leta 2025 izbrano z njihovim projektom Elixir. Gre za razvoj plazemske rešitve s solarnim napajanjem, namenjene trajnostnemu kmetijstvu in proizvodnji naravnih gnojil.
Projekt povezuje sodobno tehnologijo, uporabo obnovljivih virov energije in prizadevanja za zmanjšanje okoljskih obremenitev pri kmetijski proizvodnji. V letu 2026 je razvoj že napredoval do funkcionalnih prototipov, kar pomeni pomemben korak od začetne zamisli proti praktični uporabi.
Podobno usmeritev ima projekt Passivus, eden od treh nagrajencev prvega trajnostnega razpisa leta 2024.
Njegov cilj je razvoj pametnega pasivnega rastlinjaka s posebno leseno konstrukcijo in tehnološkimi rešitvami za učinkovitejšo pridelavo hrane. V letu 2026 je projekt napredoval v fazo gradnje rastlinjaka.
Takšni projekti opozarjajo na pomembno povezavo med energetiko, kmetijstvom in podnebnimi spremembami. Prihodnja prehranska varnost bo vse bolj odvisna tudi od sposobnosti učinkovitejše rabe energije, vode in drugih naravnih virov.
Štirje novi obeti za planet: trajnostne rešitve leta 2026
Letošnji razpis je prinesel štiri nove projekte, ki se vsebinsko precej razlikujejo, vendar odgovarjajo na skupno vprašanje: kako z inovativnimi, praktičnimi in vključujočimi pristopi izboljšati odnos do okolja in kakovost življenja?
Med več kot 70 prijavami je strokovna komisija GEN-I izbrala Zavod Obilje, Jezerski hram, podjetje KNOF in Rdeči križ Slovenije – Zvezo združenj.
Vermistolp: ko odpadki postanejo vir nove rodovitnosti

Zavod Obilje je s projektom Vermistolp predstavil rešitev za predelavo vrtnih in kuhinjskih odpadkov z uporabo kompostnih deževnikov.
Osrednja ideja projekta temelji na naravnem procesu razgradnje organskih snovi, pri katerem deževniki sodelujejo pri pretvorbi bioloških odpadkov v uporaben kompost.
Takšen pristop omogoča, da del odpadkov, ki bi sicer končali v sistemu zbiranja in obdelave, ponovno postane koristen vir za izboljševanje rodovitnosti tal.



Projekt je namenjen predvsem osnovnim šolam, domačim vrtnarjem in širši javnosti. Poleg praktične uporabe ima zato tudi izrazito izobraževalno razsežnost.
Otrokom in drugim uporabnikom lahko na razumljiv način pokaže, kako delujejo naravni krožni procesi in zakaj organski odpadki niso nujno nekaj, česar se moramo zgolj znebiti.
V času, ko postaja odgovorno ravnanje z odpadki vse pomembnejše, takšne rešitve spodbujajo razmišljanje o zmanjševanju količine odpadkov že na njihovem izvoru.
Jezerkova misija: varovanje Cerkniškega jezera skozi doživetje

Jezerski hram s projektom Jezerkova misija: VARUJEM razvija interaktivni izobraževalni program, namenjen predvsem otrokom, družinam in obiskovalcem Muzeja Cerkniškega jezera.
Cerkniško jezero je eden najbolj prepoznavnih slovenskih naravnih pojavov. Njegovo presihanje, bogata biotska raznovrstnost in posebna povezanost z okoliškim kraškim svetom predstavljajo izjemno priložnost za spoznavanje naravnih procesov.
Toda dolgoročno ohranjanje takšnega območja ni odvisno samo od naravovarstvenih ukrepov. Pomembno je tudi, kako dobro obiskovalci razumejo občutljivost okolja in svojo odgovornost pri ravnanju z njim.



Jezerkova misija želi prav zato klasično podajanje informacij nadgraditi z izkustvenim učenjem, raziskovanjem in igro.
Projekt povezuje varovanje vode, narave in kulturne dediščine ter spodbuja odgovoren odnos do prostora.
Njegova dodana vrednost je predvsem v dolgoročnem ozaveščanju, saj lahko znanje, pridobljeno skozi neposredno izkušnjo, pomembno vpliva na prihodnje ravnanje obiskovalcev.
KNOFtex: novo življenje odpadnega tekstila

Podjetje KNOF s projektom KNOFtex razvija akustične panele iz odpadnega tekstila in tako odpira nove možnosti za ponovno uporabo materialov, ki bi sicer postali odpadek.
Tekstilni odpadki predstavljajo pomemben okoljski izziv, saj njihovo nastajanje spremljajo velika poraba surovin, energije in vode ter zahtevni postopki zbiranja in predelave.
Krožno gospodarstvo zato išče načine, kako odsluženim materialom podaljšati življenjsko dobo in jim ustvariti novo uporabno vrednost.



KNOFtex temelji prav na takšnem pristopu. Odpadni tekstil naj bi postal surovina za izdelke, uporabne pri opremljanju poslovnih, javnih in drugih prostorov.
Projekt ni zanimiv zgolj z vidika recikliranja, temveč tudi zaradi možnosti razvoja izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
V KNOF poudarjajo, da jim bo podpora GEN-I omogočila nadaljnje testiranje in certificiranje recikliranih izolativnih materialov. Prav ta faza je pomembna za prehod od razvojnega koncepta do širše uporabnosti na trgu.
Projekt tako predstavlja primer povezovanja okoljskih ciljev, industrijskega razvoja in podjetniških priložnosti.
Oaza hladu: prilagajanje podnebnim spremembam v korist otrok

Četrti letošnji nagrajenec je Rdeči križ Slovenije – Zveza združenj s projektom Oaza hladu: Zelena preobrazba bivalnega okolja za otroke.
Projekt je namenjen izboljšanju pogojev bivanja otrok v Zdravilišču RKS Debeli rtič, kjer želijo z energetsko učinkovitimi rešitvami hlajenja, ozelenitvijo in izobraževalnimi vsebinami ustvariti prijetnejše in podnebno odpornejše okolje.
Vse pogostejša in intenzivnejša obdobja poletne vročine postajajo pomemben izziv za javne ustanove, šole, zdravstvene objekte in druge prostore, v katerih se zadržujejo ranljive skupine prebivalstva.
Pri otrocih je zagotavljanje ustreznih bivalnih razmer še posebej pomembno.



Projekt Oaza hladu zato povezuje dva vidika trajnostnega razvoja, ki se pogosto obravnavata ločeno: zmanjševanje okoljskih obremenitev in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb.
Ozelenitev ter premišljene rešitve za hlajenje lahko prispevajo k ugodnejšim bivalnim razmeram, izobraževalne vsebine pa otrokom približajo razumevanje podnebnih izzivov.
V tem primeru trajnostni projekt ni usmerjen zgolj v okolje, temveč neposredno tudi v zdravje, dobro počutje in kakovost življenja otrok.
Trajnost ni več samo vprašanje energije in emisij
Raznolikost projektov, ki jih GEN-I podpira v okviru razpisa Obet za planet, odpira pomembno vprašanje o tem, kako danes razumemo trajnostni razvoj.
V javnosti se ta pogosto povezuje predvsem z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, uporabo obnovljivih virov energije in izboljševanjem energetske učinkovitosti.
Vendar je njegov pomen precej širši.
Trajnostni razvoj vključuje tudi ohranjanje naravnih ekosistemov, zmanjševanje porabe surovin, odgovorno ravnanje z odpadki, dostopnost osnovnih storitev, socialno vključenost in prilagajanje družbe spreminjajočim se podnebnim razmeram.
Prav na teh področjih lahko pomembno vlogo odigrajo manjše organizacije, lokalna društva, raziskovalne skupine in zagonska podjetja.
Njihova prednost je pogosto neposredno poznavanje problemov, s katerimi se srečujejo lokalne skupnosti. Hkrati pa se pri razvoju rešitev pogosto soočajo z omejenimi finančnimi in organizacijskimi zmogljivostmi.
Dostop do razvojnih sredstev lahko zato pomembno vpliva na to, ali bo dobra zamisel ostala na papirju ali pa se bo razvila v dejansko uporabno rešitev.
Primeri podprtih projektov kažejo, da trajnostne inovacije niso omejene na eno gospodarsko panogo ali tehnologijo. Nastajajo lahko v jamarstvu, kmetijstvu, izobraževanju, mobilnosti, socialnem varstvu in industriji.
Pomembna je predvsem njihova sposobnost, da prepoznajo konkreten problem in ponudijo izvedljivo rešitev z dolgoročnim pozitivnim učinkom.
Vloga GEN-I: več kot zgolj finančna podpora
Pri razpisu Obet za planet je pomembno tudi dejstvo, da se sodelovanje GEN-I z izbranimi organizacijami ne zaključi z razglasitvijo nagrajencev.
Družba na svoji spletni strani pojasnjuje, da spremlja razvoj podprtih projektov, njihovo izvajanje in namensko uporabo sredstev. Sodelovanje vključuje tudi posvetovanja, spremljanje napredka ter promocijo dosežkov.
Takšen pristop je posebej pomemben pri inovativnih projektih, kjer pot od začetne zamisli do dejanske uporabe pogosto zahteva več razvojnih korakov.
Vmes se lahko pojavijo tehnološki, organizacijski, finančni ali drugi izzivi, ki jih je treba reševati sproti.
Spremljanje projektov omogoča boljši pregled nad njihovo realizacijo, javno predstavljanje dosežkov pa lahko organizacijam pomaga pri pridobivanju dodatne prepoznavnosti in novih partnerstev.
Pri tem ima lahko pomembno vlogo tudi prenos dobrih praks. Rešitve, ki se izkažejo za uspešne v enem lokalnem okolju, lahko postanejo zgled drugim organizacijam in skupnostim.
Predsednik uprave GEN-I mag. Jure Soklič je ob letošnjem izboru poudaril, da je razpis izraz odgovornosti družbe do okolja in širše skupnosti. Po njegovih besedah GEN-I z njim podpira organizacije, ki prepoznavajo konkretne izzive in nanje odgovarjajo z znanjem, zavzetostjo ter inovativnostjo.
Pomembno sporočilo njegove izjave je, da trajnost ni oddaljen cilj, ki bi ga bilo mogoče doseči zgolj z velikimi strateškimi načrti, temveč proces, ki nastaja skozi konkretna dejanja.
Za energetsko podjetje, kakršno je GEN-I, ima takšen pristop tudi širši pomen.
Energetski prehod zahteva tehnološke inovacije, investicije v obnovljive vire in učinkovitejše upravljanje energije, vendar njegova uspešnost dolgoročno temelji tudi na zaupanju, sodelovanju in aktivni vključenosti družbe.
Podpora projektom, ki nastajajo zunaj tradicionalnega energetskega sektorja, tako predstavlja dopolnitev širših prizadevanj za trajnostni razvoj.
Od lokalnih pobud do širših družbenih sprememb
Čeprav so posamezni projekti po obsegu razmeroma majhni v primerjavi z velikimi energetskimi investicijami, je njihov pomen lahko precej širši od neposrednega finančnega vložka.
Očiščena kraška jama prispeva k varovanju občutljivega naravnega okolja. Obnovljeno kolo lahko posamezniku omogoči dostopnejši prevoz. Interaktivna učilnica lahko mladim približa razumevanje energetskega sistema, inovativna predelava tekstila pa lahko odpre nove možnosti za zmanjševanje količine odpadkov.
Vsak takšen projekt odgovarja na drugačen izziv, vendar vsi izhajajo iz podobnega načela: vire, znanje in tehnologijo je mogoče uporabljati učinkoviteje ter v korist širše skupnosti.
Prav v tem se kaže potencial trajnostnega razpisa Obet za planet.
V treh letih je program iz začetne pobude prerasel v ponavljajočo se obliko podpore trajnostnim inovacijam. Ob povečevanju zanimanja prijaviteljev se postopoma oblikuje tudi mreža organizacij, katerih projekti posegajo na različna področja družbenega in gospodarskega razvoja.
Dolgoročna vrednost takšnega programa se zato ne bo merila samo v številu podprtih projektov ali razdeljenih sredstvih, temveč tudi v tem, koliko rešitev bo uspešno zaživelo, kako dolgo bodo delovale in ali jih bo mogoče prenesti v druga okolja.
Prihodnost se gradi s konkretnimi dejanji
Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, naraščajoča poraba naravnih virov in družbene neenakosti sodijo med najzahtevnejše izzive sodobnega časa. Njihovo reševanje zahteva sistemske spremembe, dolgoročne investicije in sodelovanje gospodarstva, države, znanstvenih ustanov ter civilne družbe.
Toda velike spremembe se pogosto začnejo z razmeroma preprostimi idejami.
Z zamislijo, kako očistiti onesnaženo jamo. Kako obnovljenemu kolesu podaljšati življenjsko dobo. Kako otrokom na razumljiv način približati delovanje energetskega sistema. Ali kako odpadni tekstil spremeniti v nov uporaben izdelek.
Prav takšne ideje GEN-I že tretje leto zapored prepoznava in podpira s trajnostnim razpisom Obet za planet.
Z enajstimi izbranimi projekti program dokazuje, da je mogoče odgovornost do okolja in družbe povezovati s konkretnimi razvojnimi priložnostmi.
Njegov pomen pa presega posamezne nagrajence. Vsaka uspešno izvedena rešitev lahko postane primer dobre prakse, spodbuda drugim organizacijam in dokaz, da trajnostni razvoj ni rezerviran samo za velike projekte ali velike institucije.
Za GEN-I je razpis priložnost, da svojo trajnostno usmeritev poveže s potrebami širše družbe. Za izbrane organizacije predstavlja podporo pri uresničevanju zamisli, ki bi brez dodatnih sredstev morda težje zaživele. Za lokalne skupnosti pa lahko pomeni nove storitve, čistejše okolje, boljše življenjske pogoje in dostopnejše priložnosti.
Obet za planet tako postopoma postaja več kot zgolj ime trajnostnega razpisa. Predstavlja pristop, pri katerem se dolgoročna odgovornost do okolja in družbe uresničuje skozi sodelovanje, znanje in konkretne rezultate.
Kajti prihodnost ne bo odvisna samo od tega, kakšne cilje si bomo zastavili, temveč predvsem od tega, koliko dobrih idej bomo znali spremeniti v dejanja.
Več o trajnostnem razpisu Obet za planet, izbranih projektih in njihovem razvoju je na voljo na uradni spletni strani GEN-I.

