Izvršni predsednik Iberdrole je opozoril, da bi lahko cene električne energije poskočile za več kot 25 odstotkov, če bi Španija ponovila “veliko napako”, ki jo je naredila Nemčija in zaprla svoje jedrske elektrarne, poroča Financial Times.
Ignacio Galán je za Financial Times povedal, da bi španska javnost plačala veliko višje cene in dobila manj zanesljiv sistem, če bi Madrid nadaljeval z načrti za postopno opustitev vseh sedmih delujočih jedrskih reaktorjev v državi do leta 2035.
Dejal je, da obstaja potreba po “pragmatizmu” oblikovalcev politik, pri čemer je opozoril, da se svetovna razprava spreminja v prid podaljšanju življenjske dobe jedrskih elektrarn ali ponovnega odprtja razgrajenih lokacij v ZDA, Belgiji in Nemčiji.
“Ali se kot Evropejci lahko odrečemo tem naravnim virom energije samo zaradi ideologije? Ali pa moramo biti pragmatični, kot Američani?” Galán je dejal v intervjuju.
“Španci bodo plačali za [zapiranje jedrskih elektrarn] . . . Če se jedrske elektrarne zaprejo, imamo nekaj analiz, da se bodo maloprodajne cene zvišale v razponu od 25 [odstotkov] do 30 odstotkov.”
Razgradnja jedrske flote v Španiji bi povzročila zvišanje veleprodajne cene električne energije za približno 37 €/MWh, zaradi česar bi se računi za elektriko povečali za 23 odstotkov za domači sektor ter mala in srednja podjetja ter za 35 odstotkov za industrijo, navaja PwC.
Vlade v več državah, vključno z ZDA, Japonsko in Belgijo, so si začele prizadevati za podaljšanje življenjske dobe svojih jedrskih reaktorjev, da bi pomagale zadovoljiti naraščajoče povpraševanje po električni energiji in pomisleke glede energetske varnosti, povezane z odvisnostjo od uvožene nafte in plina.
Oktobra je Mednarodna agencija za energijo popravila svoje napovedi glede povpraševanja po električni energiji in v svojem vodilnem poročilu World Energy Outlook zapisala, da bo poraba leta 2035 za 6 odstotkov večja, kot je bilo pričakovano lani.
V Nemčiji so Friedrich Merz in njegovi krščanski demokrati (CDU), ki so prejšnji mesec zmagali na zveznih volitvah, obljubili, da bodo raziskali, ali je mogoče oživiti tri jedrske elektrarne, ki so bile zaprte leta 2023.
Nekdanji upravljavci teh objektov so se na idejo odzvali z malo navdušenja in opozorili, da je malo verjetno, da bi bila ekonomsko upravičena, tudi če bi bila teoretično mogoča.
“Tehnično je vse mogoče … toda na koncu je vprašanje, ali je vredno truda?” je v intervjuju dejal Markus Krebber, izvršni direktor RWE.
Španija je ena redkih držav, ki vztraja pri načrtih za zaprtje jedrskih elektrarn. Toda odločitev povzroča vse več nesoglasij, saj se leta 2027 obeta zaprtje prvega reaktorja v tovarni Almaraz.
Lastniki postaj, na čelu z Iberdrolo , Naturgy in Endeso, so se leta 2019 odločili za načrt postopnega zaprtja, ko so bili pod pritiskom vlade pod vodstvom socialistov, ki je bila sama pozorna na skrbi javnosti glede varnosti in odlaganja odpadkov.
Toda v zadnjih dveh letih sta vodji Iberdrole in Endese javno pozvali k ponovnemu razmisleku in dejali, da bi tovarni lahko delovali dlje.
Galan je dejal, da bi zaprtje španske flote reaktorjev škodljivo vplivalo na zanesljivost omrežja, pri čemer je analiza Iberdrole pokazala, da bi se lahko povečalo število omejitev električne energije ali morebitnih izpadov električne energije.
Španska vlada se je uprla lobiranju industrije, katerega cilj je bil razveljaviti načrte za zaprtje. Trdila je, da ekonomska logika narekuje, da jedrska energija naredi prostor obnovljivim virom energije, saj vetrna in sončna energija ustvarita bistveno več energije za enake stroške.
Sara Aagesen, španska ministrica za energijo, je prejšnji teden dejala, da je vlada v dialogu z lastniki elektrarn, vendar je dodala: “Resnica je, da trenutno ni nobenih novic, nobene uradne zahteve podjetij, da bi obravnavala možnost spremembe jedrskega koledarja.”
Foro Nuclear, lobistična skupina s sedežem v Madridu, ki zastopa lastnike elektrarn, je dejala, da mora vlada narediti prvi korak s preklicem ministrskih ukazov o zaprtju, ki jih je izdala za dva reaktorja v Almarezu.
Španija je že globalna sila na področju vetrne in sončne energije, njen cilj pa je do leta 2030 pridobiti 81 odstotkov svoje električne energije iz obnovljivih virov.