Običajno nimam namena, da bi na portalu pisal o novinarjih, še posebej ne o tistih, ki v svoji novinarski karieri niso naredili nič, razen tega, da so se uspešno prodajali – prostituirali do amena. Mirka Mayerja, kot novinarja ne poznam, saj v življenju ni naredil niti enega omembe vrednega prispevka, ki bi si ga spomnil. Se vi spomnite kakšnega novinarskega presežka Mirka Mayerja? Jaz se ga ne, pa čeprav sem v novinarstvu od leta 1987, torej kmalu potem, ko se je Mirko Mayer rodil.
Ko sem si poskušal pomagati z različnimi orodji in ga pogugati, po domače povedano, mi je Wikipedija ob Mirku Mayerju napisalo, da je “škrbina,” po pravopisu “zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov”. To se mi zdi še najbolj primerna prispodoba za tipa, ki sem ga sicer parkrat videl na novinarskih terenih, ko je delal še za Svet na Kanalu in razen velikega ega, ki je tako prozoren, da lahko gledaš skozi njega, nisem pri njem opazil nobene kvalitete, niti človeške, niti novinarske.
V novinarskih krogih, predvsem od tistih, ki so delali z njim ali pod njim na Planetu, sem slišal le, da je kot urednik cele dneve visel v pisarni takratnega direktorja Rolanda Žela. Potem, ko je Šarčeva vlada padla in je Žela zamenjal Pavel Stančev, pa se je za visoko plačo udinjal njemu. dokler ga niso spregledali in mu pokazali vrata. Predvsem pa, ker niso mogli financirati njegovega zelo dragega življenjskega stila.
Mayer pač v novinarstvu ravna v skladu s temo svoje diplomske naloge: “Nogometni klub kot prepoznavna tržna znamka”. Mayer je te dni dobi novo nalogo in sicer, da obračuna z novinarji, ki smo bili na izjavi odvetnika Stojan Zdolška, ki je novinarki Tarče povedal tisto, kar ji je povedal že po telefonu, da ne bo dal izjav za Tarčo, ker se ne strinja s senzacionalističnimi pristopom oddaje Erike Žnidaršič.
Novinarka Tarče je kolegom, še preden smo na Miklošičevi vstopili v pisarno odvetnika Zdolška povedala, da jim Zdolšek ne želi dati izjave, ampak, je kljub temu prosila, da bi šla z nami, saj bo poskušala Zdolška presenetiti iz “zasede”. In ker trik ni uspel, saj jo je odvetnik spregledal, je po Mayeru konec sveta in konec novinarstva. Če bi res hoteli odgovore na vprašanja bi jih lahko delegirali na novinarja nacionalke, ki je bil na izjavi, saj so bili seznanjeni, da za Tarčo ne bo dajal izjav.
Zato, ker ni dobila izjave, bi morali po mnenju Mirka Mayerja in še vseh ostalih “Majerjev” vsi ugasniti kamere in se vreči skozi okno iz tretjega ali četrtega nadstropja odvetniške pisarne na pločnik na Miklošičevi. Skratka konec, življenje bi se moralo ustaviti, novinarji bi morali prenehati poročati, snemalci bi morali ugasniti kamere, in fotoreporterji bi morali nehati fotografirati. Iz protesta pa bi morali razbiti še svoje kamere in fotoaparate.
Novinarski kolegi, ki delajo na terenu in imajo, za razliko od Mayerja, oziroma takšnih in drugačnih “Majerjev” polna usta novinarske solidarnosti, vsaj nekaj novinarske kilometrine, mi bodo pritrdili, da dnevno doživijo to, da pač nekdo ne želi dati izjave ali za katero od oddaj ali za medij ali pa da noče sodelovati v določeni oddaji. In to je pač del novinarskega dela in zaradi tega vsi ostali ne delajo kolektivnega samomora.
Ampak, ker Erika ni dobila izjave od Zdolška, za katero se tudi sam strinjam, da bi ji nacionalka morala še naprej kupiti licenco za Piramido, saj je njen stil vodenja veliko bolj primeren, kot pa za politični talk show, bi morali vsi v jok in na drevo.
Noro res. Dvakrat sem v skoraj 40 letni novinarski karieri moral zapusti “nacionalko”. Zadnjič leta 2008, ko so mi vzeli oddajo Vroči stol in zaradi oddaje še službo, prvič pa leta 1994, ko so Erike in Mirkoti tako rekoč še pili mamino mleko in zdaj mi neki tip, ki v novinarstvu ni naredil nič, razen da se je, v skladu s svojo diplomsko nalogo “o nogometnem klubu, kot blagovni znaki”, prodajal najboljšemu ponudniku, moralizira in očita pragmatizem.
Ne želim biti topovsko meso v političnih spopadih, ki te dni pretresajo državo, še manj zagovornik odvetnika Zdolška, ki ima pač za tiste, ki ga poznajo, svoj stil. Še najbolj spominja na izmišljeni lik Toma Hagna v romanu Maria Puza Boter. Thomas ” Tom ” Hagen je bil svetovalec in glavni odvetnik družine Corleone.
Razumem, da je Zdolšek odvetnik predsednika vlade, ampak nikogar ne moreš ubiti, če ti kot novinarju noče dati izjave. V demokraciji in upam, da se strinjamo vsaj v tem, da pač zaenkrat živimo v demokratični državi, v kateri nikogar ne moreš v nič prisiliti, pa če je predsednik države, predsednik vlade , samo njegov odvetnik ali pa samo navadni smrtnik. To je pač avtonomna odločitev.
Razen, če gre za Eriko in Tarčo, potem pa se moramo vsi metati po tleh, ker za sinočnjo Tarčo ni dobila izjave.
Razumem, da morajo pač v skladu z zahtevami naročnikov oziroma svojih financerjev Mirkoti, Bojani & ostali “Majerji” tolči po tistih, ki so jih njihovi plačniki markirali, kot politične nasprotnike in so jih določili kot (T) arče . Razumem, pač ravnajo v skladu z pregovorom, “veži konja gde ti gazda kaže”, ampak bom do groba branil novinarsko avtonomijo in odločitev, tudi ko gre dogodek v odvetniški pisarni Stojana Zdolška.
Da Mayer svinja po meni, kot človeku, ki ga sploh ne pozna, razumem, to je pač njegov stil. Nikakor pa ne bom dovolil, da svinja po mojem novinarskem delu in da mi odreka novinarsko avtonomijo in mi določa, kako bi moral ravnati v specifični situaciji. Ravno na osnovi mojih posnetkov si je javnost ustvarila pač svojo sliko o dogodku, o katerem ima pač vsak svoje mnenje. In ravno to dokumentiranje dogodka se mi zdi v danem trenutku edina pravilna in logična reakcija.


Ni komentarjev
Bravo “stari”, bobu – bob. Čestitam, na suho ste obrili hohštaplerja!