Po zavrnitvi kandidata za vrhovnega sodnika v DZ odmeva zapis šefa Ukoma Sebastjana Jeretiča o “nujni demokratični deratizaciji” sodstva. Sodni svet opozarja, da načelo delitve oblasti zahteva medsebojno spoštovanje vseh treh vej, tudi ob nestrinjanju z odločitvami. Pozivajo k zaščiti sodstva. Jeretič poudarja, da avtonomija terja tudi odgovornost.
Leglo korupcije je pravosodje 😑 nujna je demokratična deratizacija te samostojne veje oblasti, ki se je spridila prav zato, ker je nad njo le modro nebo https://t.co/f6T0iSLW7Z
— Sebastjan Jeretič (@NeuroVirtu) October 20, 2026
Direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Sebastjan Jeretič je v torek, na dan glasovanja DZ o predlogu za imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata na mestu vrhovnega sodnika, ki ga je parlamentarna večina zavrnila, na družbenem omrežju X zapisal, da je pravosodje leglo korupcije. Obenem je zapisal, da je nujna “demokratična deratizacija te samostojne veje oblasti, ki se je spridila prav zato, ker je nad njo le modro nebo”.
Hkrati z navedenim zapisom je delil še pisanje portala Info360, ki je poročal, da je bil Hrovat leta 2022 član senata ljubljanskega višjega sodišča, ki je odredil pripor zoper publicista Bojana Požarja, vrhovno sodišče pa je odločitev razveljavilo. Nekdanja lastnika Večera sta Požarja tožila zaradi prispevka o njima in mu očitala žaljivo obdolžitev.
Na oster zapis Jeretiča so se danes odzvali v Sodnem svetu, ki je predlagatelj kandidatov za sodniška mesta. Kot so navedli v pisnem odzivu, z zaskrbljenostjo spremljajo zapis direktorja vladnega urada, ki komunicira v imenu izvršilne oblasti.
“Načelo delitve oblasti od vsake veje oblasti zahteva spoštovanje drugih dveh, tudi kadar se z njihovimi odločitvami ne strinja. Neodvisno sodstvo ni privilegij sodnikov. Je jamstvo pravic vseh državljanov, tudi tistih, ki sodstvo najostreje kritizirajo,” so poudarili.
Menijo, da mora sodstvo biti pripravljeno sprejemati tudi ostro in neprijetno kritiko, a pri tem obstaja “bistvena razlika med tako kritiko in kritiko, ki nosilce sodne oblasti razčlovečuje”. “Zgodovina nas uči, da besede, s katerimi se ljudi označuje za škodljivce, ki jih je treba odstraniti, niso nikoli nedolžne,” so opomnili.
Predstavnike drugih vej oblasti pa so pozvali k ukrepanju in zaščiti sodstva.
Jeretič pa v današnjem odzivu sicer priznava, da je izjava ostra in provokativna, obenem pa je poudaril, da avtonomija pravosodja terja tudi odgovornost. “Samoočiščenja napak ni, politika pa naj ne bi smela posegati. Ta začarani krog bo treba presekati,” je še navedel za STA.
Na ogorčenje je Jeretičev zapis naletel tudi na političnem parketu, v opozicijskih strankah Svoboda, SD in Levici so danes poudarili, da so takšne izjave predstavnikov izvršilne oblasti in vladnih organov neprimerne. Menijo pa, da jasno kažejo na odnos vladajoče koalicije do pravosodja.
Prvak Svobode Robert Golob je v izjavi v DZ menil, da je označevanje sodnikov s podganami “nekaj nezaslišanega, česar ni bilo niti v prejšnjem sistemu, ki naj bi bil jeklen in svinčen”. Po njegovem prepričanju pa je SDS, vsakič, ko je bila na oblasti, poskrbela za kadrovsko šibitev pravosodja, pri čemer je spomnil na neimenovanje tožilcev v mandatu tretje vlade Janeza Janše. “Ljudje so enkrat že rekli ne politični policiji. Prihaja čas, ko bomo najverjetneje morali na referendumu spet reči ne političnemu sodstvu, kajti tja nas pelje SDS,” je sklenil.
Podpredsednik in poslanec SD Luka Goršek je ocenil, da je cilj vladajoče koalicije, ki se kaže tudi v potezah zadnjih dni, da sodstvo poklekne pred njimi. Posvaril je pred tem, da se “desna politika počuti kot razsodnik, kdo je tisti, ki je primeren za sodnika ali sodnico”. To je v nekaterih državah že privedlo do razsula v sodstvu, je dejal in kot primere navedel Madžarsko in Srbijo.
Po mnenju sokoordinatorice in vodje poslancev Levice Aste Vrečko izjava direktorja Ukoma kaže na “dno politične nekulture”. Vladajoči koaliciji očita, da vse sisteme v državi, ki jim niso po godu, “reže kot salamo”. Poudarila je, da se sami zavzemajo za umik politike iz imenovanja sodnikov. “Ne more biti tako, da se vodijo osebna maščevanja ali karkoli je že bil razlog za to,” je dodala. Tudi v splošnem pa ocenjuje, da smo trenutno priča “vojni neprimernega komuniciranja”.