Zaradi vratolomnega plezanja v stenah grškega otoka Kalymnos, kjer, kot smo poročali na portalu Strogo-zaupno.si, preživlja dopust finančni minister Andrej Šircelj je ob objavi novega videa zastal dih podpornikom ministra, saj se boji9jo, da se ne bi zaplezal.
Osredotočenost. Zbranost. Cilj. pic.twitter.com/h2qkliBQGL
— Andrej Šircelj (@ASircelj) August 13, 2026
Občudovanja vredno💪, previdno pa le🙏🍀🍀
— Josipina Slovenska 🇸🇮🇮🇱🇺🇲🇵🇱 (@Josipina_slo) August 13, 2026
čista groza, ne tega delat, preveč vas rabimo….samo po potkah lahko , nič plezanja
— 🌻🌸🦋🐱please be kind to animals (@cikibucka) August 13, 2026
Če pustimo skrb nas navadnih smrtnikov za plezalen vrag9olije finančnega ministra, pa je še posebeja zaskrbljujoče, da je ob polletju za skoraj petino nižji presežek na tekočem računu plačilne bilance Slovenije. Tekoči račun plačilne bilance je ekonomski kazalec, ki prikazuje celotno vrednost mednarodnih transakcij države z ostalim svetom v določenem obdobju (običajno v enem letu ali četrtletju).Za razliko od finančnega računa, ki spremlja naložbe in posojila, tekoči račun beleži dejanske tokove blaga, storitev in prihodkov.
Tekoči račun plačilne bilance je ekonomski kazalec, ki prikazuje celotno vrednost mednarodnih transakcij države z ostalim svetom v določenem obdobju (običajno v enem letu ali četrtletju).Za razliko od finančnega računa, ki spremlja naložbe in posojila, tekoči račun beleži dejanske tokove blaga, storitev in prihodkov.
Presežek (Suficit)pomeni, da država več izvozi in zasluži, kot pa potroši za tujo blago in storitve. To pomeni, da je država neto upnica preostalemu svetu (Slovenija ima tradicionalno visok presežek na tekočem računu predvsem zaradi močnega izvoza blaga).Primanjkljaj (Deficit)pa, da država več uvaža in troši, kot pa zasluži v tujini. To pomeni, da mora primanjkljaj financirati z zadolževanjem v tujini ali s prodajo domačega premoženja tujcem (neto dolžnica).
Tekoči račun plačilne bilance je v prvem polletju izkazoval nekaj nad 1,17 milijarde evrov presežka oz. za 19 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je objavila Banka Slovenije. Na znižanje je odločilno vplivalo poslabšanje salda blagovne menjave, ki se je iz lanskega rahlega presežka prevesil v skoraj 300 milijonov evrov primanjkljaja.
V prvih šestih mesecih leta je saldo blagovne menjave izkazoval primanjkljaj v višini 287 milijonov evrov, potem ko je v enakem obdobju lani beležil presežek v višini 51 milijonov evrov.
Poslabšanje salda je bilo po pojasnilih Banke Slovenije v najnovejši publikaciji Ekonomski odnosi s tujino povezano s hitrejšo rastjo uvoza blaga, ki se je medletno povečal za 8,8 odstotka, medtem ko je izvoz narasel za 7,2 odstotka.
Blagovna menjava s članicami EU, ki predstavlja približno tri četrtine celotnega izvoza in uvoza, je v prvih šestih mesecih izkazovala primanjkljaj v višini okoli 400 milijonov evrov, kar je za petino manj kot v enakem obdobju lani.
Izvoz v države EU se je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 6,5 odstotka, najbolj v Italijo, na Hrvaško in Madžarsko. Uvoz iz članic EU pa se je medletno povečal za 5,7 odstotka, pri čemer je najbolj izstopalo povečanje uvoza iz Nemčije in Hrvaške.
Storitvena menjava je v prvih šestih mesecih leta medtem izkazala presežek v višini 1,87 milijarde evrov, kar je ostalo bolj ali manj na ravni lanskega prvega polletja. Izvoz storitev se je medletno povečal za 6,5 odstotka, uvoz pa za 8,1 odstotka.
K skupnemu presežku storitvene menjave so največ prispevale transportne storitve, katerih presežek je znašal okoli milijardo evrov in je bil medletno višji za 3,8 odstotka. S presežkom v višini približno 300 milijonov evrov so sledile storitve potovanj, pri katerih je bil presežek za 10,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Presežek gradbenih storitev je bil z okoli 200 milijonov evrov medletno nižji za devet odstotkov.
V storitveni menjavi z EU, s katero poteka tudi okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza storitev, je bila v prvih šestih mesecih ustvarjena glavnina presežka, približno 1,20 milijarde evrov. Izvoz storitev v države unije je bil medletno večji za 6,7 odstotka, uvoz pa za 10,8 odstotka.
V zadnjih 12 mesecih do konca junija je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 2,63 milijarde evrov. Njegov glavni vir je bil presežek v storitveni menjavi, medtem ko sta k znižanju skupnega presežka največ prispevala primanjkljaj blagovne menjave in primanjkljaj sekundarnih dohodkov.
Skupni saldo tekočega in kapitalskega računa je v 12 mesecih do konca junija izkazoval presežek v višini 2,95 milijarde evrov, kar pomeni, da so slovenski subjekti neto financirali tujino.
Največji priliv sredstev je bil v tem času ustvarjen z neto prilivi gotovine in vlog, okoli 1,50 milijarde evrov, ter z neposrednimi naložbami v višini okoli pol milijarde evrov. Pri neposrednih naložbah je bilo zabeleženih za 1,46 milijarde evrov povečanja tujih naložb v Sloveniji in za nekaj manj kot milijardo evrov povečanja domačih naložb v tujini.
Največji odliv sredstev v tujino je izhajal iz transakcij z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 1,84 milijarde evrov. Med njimi so 59 odstotkov predstavljale transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji, preostalih 41 odstotkov pa transakcije z lastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami investicijskih skladov.
Ob koncu junija je bruto zunanji dolg Slovenije dosegel 67,13 milijarde evrov, kar pomeni povečanje za 4,13 milijarde evrov oz. za nekaj več kot 6,5 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Vrednost zunanjega dolga je predstavlja 95,2 odstotka bruto domačega proizvoda za leto 2025. Hkrati so se povečala tudi slovenska imetja dolžniških instrumentov, ki so dosegla 77,19 milijarde evrov oziroma 109,5 odstotka BDP.
Zaradi vztrajnega preseganja imetij nad obveznostmi do tujine, prisotnega od konca leta 2020, se je neto zunanji dolg Slovenije še dodatno znižal, tako da so terjatve obveznosti ob koncu junija presegale za 10,06 milijarde evrov. To pomeni, da ima Slovenija do tujine neto upniški položaj.