Tukaj smo! Ne, ne odhajamo nikamor

Spoštovani,
pred vami je prenovljeni portal z novim naslovom: “Strogo-zaupno.si, preko katerega se beremo in se gledamo in na katerem vam bomo v 2025, poleg ekskluzivne vsebine, ponudili še podkaste in tudi video ilustracijo dogodkov, da si boste lahko še naprej ustvarili svojo predstavo o aktualnem dogajanju, tako doma kot v tujini. Tako vam ne bodo mogli “prati glave”.

Opravičujemo se vam ker je tranzicija trajala nekaj tednov. Verjemite nam, da smo trpeli skupaj z vami. Ampak saj veste: Spremembe so edina stalnica v našem življenju. Tako, kot se dnevno spreminja svet, se spreminjajo tudi pristopi v novinarstvu, ki zahtevajo prilagajanje na nove razmere, z novimi tehnologijami.

Ostajamo z vami, zvesti vam in zavezani resnici, zato vam obljubljamo se bolj zanimivo branje in video posnetke na YouTube kanalu Strogo – zaupno.si. kjer vam bomo se naprej ponujali integralne posnetke in najbolj zanimive gege iz naše “galaksije”.

Med prenovo je bilo veliko vprašanj ali smo prenehali. Ne! Tukaj smo, ne odhajamo nikamor, in se bolj strastno bomo delali za vas, saj vas spoštujemo. Še več – radi vas imamo. Novinarstvo je strast, način življena, odgovornost in stalno samoizpraševanje.

Verjetno se tudi sprašujete zakaj prenova portala z novim naslovom Strogo- zaupno.si. Kot rečeno spremembe so edina stalnica v življenju, kar sem prekleto dobro spoznal v več kot 36 letih svojega novinarskega dela na svoji koži.

Vse odkar sem let 1988, kot mlad novinar- pripravnik, na začetku kariere, po pol leta dela v redakciji odšel za dopisnika TV Slovenija v Beograd. Čeprav je nekdanja država drsela v vojno, je to bil nasmeh – darilo zgodovine za moje novinarsko delo, Prelomen čas za novinarstvo in nastanek samostojne države.

Moje takratno novinarsko delo “za sovražnikovo linijo” je usodno zaznamovalo moje novinarsko delo in vplivalo na javno mnenje, predvsem pa na odločitve ljudi doma. Ni nas bilo strah, ne “dogajanja naroda”, ne tankov na ulici, ne puškinih cevi, še manj solzivca. Ob retuširanju zgodovine in takratnih dogodkov se pogosto pozablja, da sem, skupaj z ekipo, tvegal recimo in na Kosovem polju, po znameniti akciji Sever, kjer smo le za las ušli smrti, čeprav smo že bili na havbi avtomobila z uperjenim orožjem.

Novinarstvo je stalni boj za resnico za svobodno besede. Naj bi bo oproščeno, če si na tem posodim verze iz pesmi, ki opeva in sporoča, da se srbski odpor proti Turkom ne bo ustavil in da so ljudje pripravljeni na boj za svobodo, ne glede na žrtve. “Rani sina‚ pak šalji na vojsku, Srbija se smirit ne može!,” ali v prevodu: “Hranite sina, pa ga pošljite v vojsko, Srbija se ne more umiriti!”

Potem, ko sem se vrnil nazaj, so mi na RTV povedali, da sem odlično opravili svoje delo in da me (nas) ne potrebujejo več, plač v skladu z masimo “po uporabi zavrzi”. Ponujali so celo denar, da ne bi delal. Ne razumejo, da bi novinar po duši plačal, samo da lahko dela. Od takrat zato sem se v novinarstvu stalno počutil kot begunec -tujec v svojem poklicu. Več kot tri desetletja so me ” prijateljsko” prepričevali naj odneham ali bodo sankcije.

Nisem odnehal in predvsem nikoli nisem delal kompromisov v novinarstvu Raje sem odšel na Delo, potem, na POP TV in nazaj na RTV, kjer so mi, tako kot v devedestih letih letih, vzeli oddajo in službo in sem moral na svoje. Ker nisem vzel lekcije dovolj resno so sledile sankcije, ne samo proti meni, ampak tudi proti mojim najbližjim.

Sledila je aretacija na Trojanah, ker sem, tako kot na Kosovem polju, ponovno bil vržen na havbo. avtomobila. Sledilo je sojenje in če ne bi bilo sojenje večstopenjsko in tudi ljudi z integriteto v sodstvu, bi ostao pri prvotni sankciji, zaporu in večletni prepovedi novinarskega dela.”Mokre sanje” nekaterih, ki mi in s tem tudi novinarstvu, ne želijo dobro, pač v skladu z rekom – “odidi preleto dejstvo” – bi se uresničile.

Tudi pa me več kot treh desetletjih in pol novinarskega dela me nekateri še vedno prepričujejo, da naj odneham. In če se vrnem na začetek in na vprašanje zakaj je vredno vztrajati ,” naj spomnim na znano zgodbo o Avgijevem hlev iz dvanajstih Heraklejevih del.

Začeti znova, če se znajdemo v “močvirju”, pomeni izstopiti iz njega. Koristen je Heraklejev nauk: potem, ko je spoznal, da je nesmiselno leta na običajen način počasi zbirati hlevski gnoj, zato je spremenil tok dveh rek in potoki čiste vode so v nekaj trenutkih s seboj odnesli vse blato iz Avgijevega hleva.

In dokler je dovolj “gnoja” v “Avgijevem hlevu”, si luksuza, da bi prenehali enostavno ne moremo in ne smemo privoščiti. In portal Strogo-zaupno vas ne bo razočaral. Hvala, ker ostajate z nami in predvsem, ker nam ostajate zvesti. Vse dobro, predvsem pa srečno, uspešno in zdravo 2025, vam želim.

Vladimir Vodušek