Ko je ob tretji uri zjutraj po newyorškem času svetovno finančno središče še spalo, je v švicarskem sistemu bančnega kliringa zasvetila rdeča luč: Kitajska je zagnala svoj sistem za čezmejna plačila CIPS 2.0, okrepljen z digitalnim juanom. Istočasno se je omrežje aktiviralo v 16 državah jugovzhodne Azije in Bližnjega vzhoda. Prva transakcija, vredna 120 milijonov juanov (približno 16,5 milijona dolarjev), je bila zaključena v pičlih 7,2 sekunde – s tem pa postavila nov mejnik v hitrosti in učinkovitosti čezmejnih plačil (vir: KingKong9888 na X).
SWIFT proti CIPS 2.0: Nova liga globalnih plačil
Za razumevanje te spremembe je ključno primerjati SWIFT, tradicionalni sistem za čezmejna plačila, in CIPS 2.0:
Lastnost | SWIFT | CIPS 2.0 (z digitalnim juanom) |
---|---|---|
Hitrost | Povprečno 1–3 delovne dni | 7,2 sekunde |
Stroški | Povprečno 3–5 % provizije | Minimalni stroški (0,12 USD na $100.000) |
Tehnologija | Temelji na sporočilih in bančnih poravnavah | Blockchain, pametne pogodbe, offline plačila |
Varnost | Ročno sledenje pri sumljivih transakcijah (povprečno 47 dni) | Avtomatsko sledenje prek blockchaina, AI zaznavanje v 0,3 sekunde |
Medtem ko SWIFT zahteva več posrednikov, ročne preglede in višje stroške, CIPS 2.0 temelji na blockchainu, omogoča pametne pogodbe ter skoraj takojšnjo in izjemno poceni izvedbo plačil.
Pomembno je poudariti, da SWIFT trenutno še vedno ohranja globalno prevlado – toda zagon CIPS 2.0 bi lahko sprožil proces, v katerem bi v prihodnosti prišlo do večje diverzifikacije plačilne infrastrukture.
Šibke točke dolarskega sistema
Po analizi vsebine objave ekonomista Erika Yeunga na platformi X, naj bi digitalni juan in CIPS 2.0 ciljala na tri glavne slabosti trenutnega dolarskega sistema:
- Visoki Stroški: Primerjava kaže, da CIPS 2.0 lahko zniža stroške čezmejnih transakcij za več kot 90 %.
- Tehnološka Zastarelost: Pametne pogodbe omogočajo avtomatsko sprostitev plačil ob izpolnitvi pogojev, kar zmanjšuje možnost prevar.
- Varnost: Blockchain omogoča popolno sledljivost sredstev v realnem času, kar dramatično izboljšuje preprečevanje pranja denarja.
Čeprav so ti podatki impresivni, je treba opozoriti, da bodo dejanske globalne spremembe odvisne od širokega sprejetja nove tehnologije in od političnih odzivov svetovnih velesil.
De-dolarizacija: Trend, ki ga ne gre spregledati
Po navedbah tvita KingKong9888, pa tudi širših analiz finančnih in geopolitičnih trendov, se že opažajo prvi konkretni premiki v smeri večje uporabe digitalnega juana in alternativnih plačilnih sistemov. Čeprav ti podatki izhajajo iz različnih virov in trendov, jih je potrebno obravnavati kot del širšega procesa potencialne preobrazbe globalne finančne arhitekture, v katerem Kitajska igra vse bolj vidno vlogo.
- Države ASEAN naj bi načrtovale, da do leta 2025 večino medsebojne trgovine poravnajo v digitalnem juanu.
- Savdska Aramco je s podjetjem Sinopec sklenila pogodbe za prodajo nafte v digitalnih juanih.
- Velika Britanija pa se je odzvala z razvojem t. i. digitalnega funta, a priznava, da za Kitajsko zaostaja za več kot dve leti.
Če se bodo ti trendi nadaljevali, bi lahko dolgoročno prišlo do zmanjšanja odvisnosti od ameriškega dolarja v globalnem trgovanju.
Geopolitične posledice: Kaj pomeni ta premik?
Potencialna širša uporaba CIPS 2.0 in digitalnega juana bi lahko oslabila tradicionalni ameriški finančni vpliv, ki temelji na nadzoru SWIFT sistema in dostopu do dolarja. Povečana uporaba alternativ bi lahko zmanjšala učinkovitost ameriških sankcij, hkrati pa bi spodbudila nastanek bolj multipolarnega finančnega reda.
Nekateri analitiki, kot je npr. Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz, opozarjajo, da digitalni juan ne zamenjuje dolarja v tradicionalnem smislu, temveč preoblikuje sam koncept mednarodnega denarnega sistema (vir: navedeno v povzetku tvita).
Če se bo infrastruktura, kot je CIPS 2.0, razširila, bi lahko to pomenilo začetek nove faze v svetovni ekonomiji, kjer bo moč porazdeljena med več valutnih blokov.
Nova finančna doba?
Čeprav je še prezgodaj za dokončne napovedi, trenutni dogodki nakazujejo veliko možnost:
- prestrukturiranja globalne plačilne infrastrukture,
- zmanjšanja dolarjeve dominance,
- ter večje odvisnosti od blockchain tehnologij v mednarodni trgovini.
Končni izid pa bo odvisen od sprejemanja tehnologije, geopolitičnih odzivov in razvoja prihodnjih političnih dogovorov.