Izrael je sporočil, da je odložil četrtkovo sejo vlade za ratifikacijo prekinitve ognja s Hamasom, pri čemer je za zadrževanje krivil militantno skupino, saj so palestinske oblasti sporočile, da je bilo v izraelskih zračnih napadih čez noč ubitih 77 ljudi. ljudi v Gazi.
Visoki uradnik Hamasa Izzat el-Reshiq je dejal, da skupina ostaja zavezana dogovoru o prekinitvi ognja, dogovorjeni dan prej, ki naj bi stopil v veljavo v nedeljo in tako končal 15-mesečno prelivanje krvi.
Tiskovni predstavnik izraelske vlade David Mencer je novinarjem povedal, da so izraelski pogajalci v Dohi, da bi dosegli rešitev. Zapleten sporazum o prekinitvi ognja je bil sprejet v sredo po posredovanju Katarja, Egipta in ZDA, da bi zaustavili vojno , ki je opustošila obalno ozemlje in podžgala Bližnji vzhod. Dogovor določa šesttedensko začetno premirje s postopnim umikom izraelskih sil z območja Gaze, kjer je bilo ubitih več deset tisoč ljudi. Talci, ki jih je zajela militantna skupina Hamas, ki nadzoruje enklavo, bi bili osvobojeni v zameno za palestinske zapornike, pridržane v Izraelu.
.V luči tega je omenila dogajanje v Libanonu, kjer je v veljavi krhko premirje med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, ter Siriji, kjer so uporniki pod vodstvom islamistov decembra strmoglavili režim Bašarja al Asada.
Dogovor prav tako utira pot povečanju humanitarne pomoči za Gazo, kjer je večina prebivalstva razseljenih in se sooča z akutnim pomanjkanjem hrane , so konec lanskega leta opozorili strokovnjaki za varnost hrane.
V egiptovskem obmejnem mestu El-Arish so bile postavljene vrste tovornjakov s pomočjo, ki so čakali na prehod v Gazo, ko bo meja ponovno odprta. Izraelsko sprejetje dogovora ne bo uradno, dokler ga ne odobrita državni varnostni kabinet in vlada, glasovanje pa je bilo predvideno za četrtek.
Vendar je izraelski premier Benjamin Netanjahu srečanje preložil in obtožil Hamas, da postavlja zahteve v zadnjem hipu in odstopa od dogovorov. “Izraelski kabinet se ne bo sestal, dokler posredniki ne obvestijo Izraela, da je Hamas sprejel vse elemente sporazuma,” so sporočili iz Netanjahujevega urada.
Privrženci trde linije v Netanjahujevi vladi so še vedno upali, da bodo dogovor ustavili, čeprav naj bi ga večina ministrov podprla. Stranka verskega cionizma finančnega ministra Bezalela Smotricha je v izjavi dejala, da bo njen pogoj za obstanek v vladi vrnitev k bojem ob koncu prve faze dogovora, da bi uničili Hamas in vrnili vse talce.
Skrajno desni policijski minister Itamar Ben-Gvir je prav tako zagrozil z odstopom iz vlade, če bo prekinitev ognja odobrena. V Jeruzalemu je nekaj Izraelcev korakalo po ulicah z lažnimi krstami v znak protesta proti prekinitvi ognja, blokiralo ceste in se prerivalo s policijo. Kljub zadrževanju seje vlade so politični komentatorji izraelske javne radiotelevizije Kan dejali, da bo zadnja zamuda verjetno rešena in da je premirje sklenjen posel.
“Vsako uro izgubljamo domove. Zahtevamo, da to veselje ne izgine, veselje, ki se je risalo na naših obrazih – ne zapravljajte ga z odlašanjem izvajanja premirja do nedelje,” je dejal prebivalec Gaze Mahmoud Abu Wardeh. Sporazum zahteva, da se v Gazo vsak dan prekinitve ognja dovoli 600 tovornjakom humanitarne pomoči, od tega 50 tovornjakov z gorivom. V prvi fazi sporazuma bo Izrael tudi izpustil več kot 1000 palestinskih zapornikov.
Medtem ko so ljudje v Gazi in Izraelu proslavljali pakt, je izraelska vojska izvedla več napadov, so sporočili civilna služba za nujne primere in prebivalci. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih najmanj 81 ljudi, približno 188 pa je bilo ranjenih. Palestinska civilna služba za nujne primere je sporočila, da je bilo od razglasitve prekinitve ognja ubitih najmanj 77 ljudi.
Izraelska vojska preučuje poročila, je dejal vojaški tiskovni predstavnik.
Izrael si je med širjenjem konflikta v Gazi zagotovil prednost nad Iranom in njegovimi zastopniki, predvsem Hezbolahom. V Gazi pa je bil Hamas morda pohabljen, a brez alternativne uprave je ostal obstal. Če bo premirje uspešno, bo prekinitev ognja ustavila spopade, ki so uničili večji del močno urbanizirane Gaze, ubili več kot 46.000 ljudi in razselili večino predvojnega prebivalstva majhne enklave, ki je po podatkih oblasti v Gazi znašalo 2,3 milijona.
To bi lahko zmanjšalo napetosti na širšem Bližnjem vzhodu. Ker je v Gazi ostalo 98 tujih in izraelskih talcev, prva faza dogovora vključuje izpustitev 33 izmed njih, vključno z vsemi ženskami, otroki in moškimi, starejšimi od 50 let.
Izrael je začel svojo kampanjo v Gazi, potem ko so oboroženi napadalci pod vodstvom Hamasa 7. oktobra 2023 vdrli v izraelske obmejne skupnosti in po izraelskih podatkih ubili 1200 vojakov in civilistov ter ugrabili več kot 250 talcev.
Svetovni odziv na premirje je bil navdušen. Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes pozdravila dogovor med Izraelom in gibanjem Hamas o prekinitvi ognja v Gazi. Izrazila je upanje, da bo ta vodil v rešitev dveh držav in trajen mir na Bližnjem vzhodu, pri čemer je omenila dogajanja v Libanonu in Siriji. Opozorila je tudi, da trpljenja Palestincev s prekinitvijo ognja še ni konec.
Zunanja ministrica Tanja Fajon se je ob robu seje vlade posrednikom iz Egipta, Katarja in ZDA zahvalila za njihova prizadevanja v pogajanjih med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas. Poudarila je, da bo v smeri rešitve dveh držav, vzpostavitve miru v regiji in zagotavljanja humanitarne pomoči civilistom še naprej delovala tudi slovenska diplomacija.
“Srčno upam, da bo to peljalo tudi v tisto rešitev dveh držav,” je dejala in izpostavila, da je Slovenija vseskozi pozivala k premirju, medtem pa je Palestino tudi priznala kot neodvisno in suvereno državo.
Vendar pa s prekinitvijo ognja po besedah Fajon trpljenja prebivalcev Gaze še ni konec. “Zagotovo bo še huda lakota, težave z nedelujočim javnim sistemom, ampak zdaj je treba storiti vse, da pride humanitarna pomoč, da se resno pogovarjamo vsi akterji v regiji, da ni več nasilja, da ni več napadov in da gremo v tisto mirno, varno sobivanje Izraelcev in Palestincev,” je povedala.
Napovedala je še, da bo v ponedeljek v Varnostnem svetu Združenih narodov potekala “zelo ključna razprava o Bližnjem vzhodu”.