Voditelji držav članic EU se bodo danes sestali na izrednem zasedanju v Bruslju, v ospredju katerega bosta nadaljnja podpora Ukrajini in krepitev obrambnih zmogljivosti članic. O tem bodo razpravljali v luči spremenjene zunanje politike ZDA. Ob tem so zanimivi zapisi v tujih medijih o tem , da Nemčija načrtuje porast izdatkov, s čimer bo prevzela veliko večji delež evropske obrambe. Tako Finacial Times v članku Ponovno prebujanje Nemčije ugotavlja, da si “Berlin prizadeva zagotoviti gospodarsko in varnostno vodilno vlogo za Evropo”.
“Ponovno prebujanje Nemčije je predvsem znak, da kriza spodbuja Evropo, da ponovno stopi skupaj – da se odzove na izziv, ki ga je postavil ameriški glavni motilec. Po začetnem vodstvu Francoza Emmanuela Macrona in Britanca Keira Starmerja Merzova pobuda dodaja nemški steber, ki bo okrepil evropska prizadevanja in jih naredil bolj verodostojne za Washington. Sledi dobrodošlim korakom EU za olajšanje fiskalnih pravil za nacionalno obrambno porabo, čeprav je bruseljski načrt za 150 milijard evrov skupnega zadolževanja za ponovno oborožitev videti premajhen. Čeprav je bila potreba jasna po Trumpovem prvem mandatu in ruskem napadu na Ukrajino, je Evropa predolgo odlašala s sprejetjem resničnih korakov, da bi prevzela večji del lastnega obrambnega bremena . Čeprav z zamudo, zdaj tekmuje, da bi jo dohitela,” ugotavlja Financial Times.
The reawakening of Germany https://t.co/VYNI8a4Rbr | opinion
— Financial Times (@FT) March 5, 2025
Germany is planning a surge in spending, taking on a far greater share of Europe's defense
— Bloomberg (@business) March 5, 2025
But as @weberalexander explains, short-term hurdles remain https://t.co/ldFu74KNW5 pic.twitter.com/IH1SaO3MNF
“Nemčija se vrača k svoji zgodovinski vlogi. Da se z Rusijo bori za vpliv v njunem vmesnem prostoru oz. preprečuje vdor Rusije na zahod,” pa je na družbenem omrežju X zapisal Žiga Turk.
Pri Bloombergu pa ugotavljajo, da je “Merz raztrga dediščino Merklove, da bi sprostil nemško potrošnjo”.
“Čakajoči kancler Friedrich Merz namerava osvoboditi Nemčijo fiskalnega prisilnega jopiča, v katerega je svojo državo več kot desetletje zaklenila nekdanja voditeljica Angela Merkel, poteza, ki bo revolucionirala javne finance in utrla pot najmočnejšemu evropskemu gospodarstvu, da okrepi obrambo regije.
Le nekaj dni po zmagi na volitvah je Merz poslal sporočilo, da namerava povečati porabo, ko je ameriški predsednik Donald Trump sprožil trgovinsko vojno,” piše Bloomberg.
Nemčija se vrača k svoji zgodovinski vlogi. Da se z Rusijo bori za vpliv v njunem vmesnem prostoru oz. preprečuje vdor Rusije na zahod. https://t.co/HGD5xmYMTA
— Žiga Turk (@ZigaTurk) March 5, 2025
Predsedniki vlad in držav članic EU, med njimi premier Robert Golob, bodo razpravljali o okrepitvi podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. O razmerah na terenu in potrebah ukrajinske vojske bodo sprva govorili z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, nato pa še v ločeni razpravi.
Pričakovati je, da se bodo dotaknili tudi sodelovanja Kijeva in EU v pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, ki sta jih ZDA in Rusija začeli sami. Začeli pa naj bi tudi razpravo o tem, kakšno vlogo bi lahko unija igrala pri ohranjanju morebitnega premirja.
Z vojno v Ukrajini je močno povezana tudi druga osrednja tema izrednega vrha EU, to je krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti.
Voditelji bodo predvidoma podprli temu namenjen načrt predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Ta je med drugim napovedala vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU, v okviru katerega bi bilo članicam za naložbe v obrambo na voljo do 150 milijard evrov posojil.
Celoten načrt, ki vključuje še omejeno sprostitev proračunskih pravil EU, naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo.
Današnje zasedanje bo potekalo v senci spremenjene zunanje politike ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je ta teden po številnih kritikah na račun Zelenskega ustavil vojaško pomoč Ukrajini, pred tem pa je znova vzpostavil stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Iz Washingtona obenem prihajajo vse glasnejši pozivi, da bo morala Evropa prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost.