Proteste v Franciji, h katerim je zaradi draginje pozvalo gibanje rumenih jopičev, je v soboto zaznamovalo nasilje. Ulice številnih mest so opustošene, oblasti pa so poročale o spopadih med policijo in protestniki, vlamljanju, plenjenju in požigih. V nasilju je bilo ranjenih najmanj 150 policistov, okoli 1800 ljudi pa so aretirali.
Europe is burning, energy bills are soaring, and politicians still defend the policies that brought us here. How much more damage before they change course? https://t.co/fFbhZ9okIu
— Russian Market (@runews) October 18, 2026
Ukraine first, they said. Italy starts burning too.. https://t.co/7b7Kzyz35N
— Russian Market (@runews) October 17, 2026
“Francoskemu narodu želim povedati, da so lahko ponosni na svoje policiste in žandarje. Soočili so se z izredno intenzivnim nasiljem, da bi zaščitili naše sodržavljane, in zaslužijo si vso našo podporo,” je dejal francoski premier Sebastien Lecornu in opozoril, da je bilo v nasilju med protesti poškodovanih 150 policistov. “Čudež je, da število žrtev ni bilo višje,” je dodal.
When the left and Islam join forces you get a kind of Civil War. #Marseille #France https://t.co/VHB81mYfPY
— Geert Wilders (@geertwilderspvv) October 17, 2026
Protesti zaradi visokih življenjskih stroškov so potekali po več tednih demonstracij dijakov. Po navedbah notranjega ministrstva se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi, samo v Parizu jih je bilo okoli 110.000. Sindikati medtem sporočajo, da je na protestih sodelovalo 800.000 ljudi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
https://t.co/R2JWEAEoJA
— Russian Market (@runews) October 18, 2026
Kot je sporočil notranji minister Laurent Nunez, so v povezavi s protesti aretirali okoli 1800 ljudi, poškodovanih pa je bilo približno 500 policistov, gasilcev in reševalcev. Samo v Parizu so po navedbah policije aretirali rekordnih 855 ljudi.
Policija je proti protestnikom, ki so bili zakriti z maskami in so občasno izstreljevali pirotehnična sredstva, uporabila solzivec in vodne topove. Prav tako je poročala o vlamljanju, plenjenju in požigih. V več mestih so bile izropane številne trgovine. Tarča vandalizma so bile tudi mestne hiše.
Mestna hiša v Limogesu je bila po navedbah lokalnih oblasti v veliki meri uničena v požaru, ki so ga zanetili zamaskirani protestniki.
Po nekaterih ocenah je bilo v protestih poškodovanih in izropanih okoli 1500 trgovin in prodajaln, škoda pa bi lahko znašala več sto milijonov evrov.
Predsednik države Emmanuel Macron je obljubil, da bodo kaznovali tiste, ki so med protesti uničevali javno lastnino ali plenili trgovine.
Predsedniška kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen, ki je glede na ankete najverjetnejša naslednica Macrona, je kritizirala proteste. Sporočila je, da so “razgrajači omadeževali demonstracije”, zahteve protestnikov pa je po njenem “ugrabila skrajna levica”.
Predsedniški kandidat skrajne levice Jean-Luc Melenchon, ki mu ankete pol leta pred volitvami prav tako napovedujejo visoko podporo, pa je vztrajal, da večina protestnih shodov po državi poteka mirno in demonstrante pozval, naj se izogibajo vandalizmu.
Na proteste se je odzval tudi podpredsednik ZDA JD Vance, ki je odgovornost za nasilje pripisal migracijam. “Zahodni liberalci so v imenu raznolikosti in sočutja uvozili tretji svet v Francijo in druge države. Prezrli so temeljna vprašanja asimilacije in združljivosti. (…) Molim, da bo Francija (…) ustavila to norost,” je dodal.