Predstavnik Slovenije na letošnjem 69. tekmovanju za pesem Evrovizije Klemen Slakonja s skladbo How Much Time Do We Have Left se na današnjem prvem polfinalnem izboru ni uvrstil v sobotni finale evrovizijskega izbora.
Slakonja je izkušnjo z Evrovizijo komentiral takole: “Bilo je krasno, čudovito je bilo videti zakulisje tega največjega televizijskega šova na svetu.” “Morda pa je to začetek česa novega,” je še namignil Klemen in ob tem spomnil, da bo 3. junija, na njegov 40. rojstni dan, izšel njegov album. “3. junij je tudi obletnica, ko sem Mojci prvič predvajal to pesem in je rekla, da moram z njo na Evrovizijo. In zdaj smo tu! Izpadli! Hvala, draga,” se je hudomušno obrnil k zaročenki. Ta mu je bodico vrnila z: “Naslednjič greš sam!”
Izbor pesmi, ki so se uvrstile v sobotni finale, so nocoj sicer opravili izključno gledalci in poslušalci. Organizatorji so ob tem sporočili, da je prvi polfinalni večer v živo v dvorani St. Jakobshalle spremljalo 6500 ljudi.
V prvem polfinalnem večeru je poleg Slovenije tekmovalo še 14 držav: Islandija, Poljska, Estonija, Ukrajina, Švedska, Portugalska, Norveška, Belgija, Azerbajdžan, San Marino, Albanija, Nizozemska, Hrvaška in Ciper. Devet držav so zastopali solisti oziroma solistke, poleg njih pa sta nastopila še dva dueta in štiri glasbene zasedbe.
Poleg omenjenih polfinalistov so se nocoj predstavile še tri od šesterice držav, ki imajo že zagotovljen nastop v finalu. To so bile Španija, Italija in Švica, med drugim polfinalom pa bodo nastopile Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo.
Drugi evrovizijski polfinalni večer bo potekal v četrtek. Takrat bo za deset vstopnic tekmovalo 16 držav.
Klemen Slakonja, ki se je evrovizijski javnosti predstavil zgolj pod imenom Klemen, je navdih za pesem How Much Time Do We Have Left dobil potem, ko je njegova življenjska sopotnica Mojca Fatur dobila diagnozo smrtno nevarne bolezni. Kot je februarja po zmagi na Emi pojasnil za STA, se jima je takrat ta dan zdel kot najbolj grozen dan v življenju, ko pa zdaj gleda nazaj, ta dan opisuje kot najpomembnejšega, saj sta na svet začela gledati drugače.