Številni opazovalci v ZDA so ugotovili, da je vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri uvedbi carin uporabila neobičajno metodologijo, ki med drugim upošteva le primanjkljaj v blagovni menjavi, ne pa tudi ameriškega presežka v trgovini s storitvami, poroča ameriška televizija CNBC.
Trumpova vlada je tako uvedla 10-odstotne carine tudi proti državam, s katerimi imajo ZDA trgovinski presežek. Ameriški mediji pa opozarjajo tudi na dejstvo, da bodo carine med drugim veljale za ozemlja v Tihem oceanu, ki so brez prebivalcev.
Impressed the crack White House economic team not only found the Heard and McDonald Islands—an uninhabited Australian territory which is a two week sail from the mainland requiring a permit to visit—but that they managed to figure out the optimal retaliatory tariff to impose on… pic.twitter.com/m506WZDg56
— Justin Wolfers (@JustinWolfers) April 3, 2025
Skupino pustih, nenaseljenih vulkanskih otokov v bližini Antarktike, pokritih z ledeniki in domovanja pingvinov, je tako zajela trgovinska vojna Donalda Trumpa, saj jih je ameriški predsednik udaril z 10-odstotnimi carinami na blago.
Otoka Heard in otoki McDonald, ki tvorita zunanje ozemlje Avstralije, sta med najbolj oddaljenimi kraji na Zemlji, dostopna le z dvotedensko plovbo z ladjo iz Pertha na zahodni obali Avstralije. So popolnoma nenaseljena, zadnji obisk ljudi pa naj bi bil pred skoraj 10 leti.
Kljub temu sta otoka Heard in McDonald navedena na seznamu “držav”, ki ga je objavila Bela hiša, za katere bi uvedli nove trgovinske tarife. Avstralski premier Anthony Albanese je v četrtek dejal: “Nikjer na svetu ni varno.”
Otok Heard in otoki McDonald sta med več “zunanjimi ozemlji” Avstralije, ki so ločeno navedena na tarifnem seznamu za Avstralijo, kjer bodo za svoje blago uvedene 10-odstotne carine.
Zunanja ozemlja so del Avstralije in niso samoupravna, vendar imajo edinstven odnos z zvezno vlado. Takšna ozemlja na seznamu Bele hiše so bila Kokosovi (Keelingovi) otoki , Božični otok in otok Norfolk .
Otok Norfolk, ki ima 2.188 prebivalcev in leži 1.600 km (1.000 milj) severovzhodno od Sydneyja, je bil obremenjen z 29-odstotno carino – 19 odstotnih točk višjo od preostale Avstralije.
Leta 2023 je Otok Norfolk v ZDA izvozil za 655.000 ameriških dolarjev (1,04 milijona avstralskih dolarjev) blaga, pri čemer je bil glavni izvoz usnjene obutve v vrednosti 413.000 ameriških dolarjev (658.000 avstralskih dolarjev), kažejo podatki Observatorija ekonomske kompleksnosti.
Toda George Plant, skrbnik otoka Norfolk, je podatkom oporekal. Za Guardian je povedal: “Ni znanega izvoza z otoka Norfolk v Združene države in nobenih carin ali znanih netarifnih trgovinskih ovir za blago, ki prihaja na otok Norfolk.”
Albanese je v četrtek dejal: “Otok Norfolk ima 29-odstotno carino. Nisem povsem prepričan, da je otok Norfolk v zvezi z njim trgovinski tekmec velikanskemu gospodarstvu Združenih držav, vendar to samo kaže in ponazarja dejstvo, da nikjer na Zemlji ni varno pred tem.”
Podatki o izvozu z otoka Heard in otoka McDonald so še bolj zaskrbljujoči. Na ozemlju je ribištvo, vendar brez zgradb ali človeških bivališč.
Kljub temu so po izvoznih podatkih Svetovne banke ZDA leta 2022 uvozile za 1,4 milijona ameriških dolarjev (2,23 milijona avstralskih dolarjev) izdelkov z otokov Heard in McDonaldovih otokov, od tega je bil skoraj ves uvoz “strojev in električne opreme”. Ni bilo takoj jasno, kaj je bilo to blago.
V preteklih petih letih je uvoz z otokov Heard in McDonald Islands znašal od 15.000 ameriških dolarjev (24.000 avstralskih dolarjev) do 325.000 ameriških dolarjev (518.000 avstralskih dolarjev) na leto.
Trump je v sredo napovedal uvedbo vzajemnih carin praktično s celotnim svetom, pri čemer je vsaki državi odmeril 10-odstotne carine na ves izvoz v ZDA. Za določene države in EU je določil še višje carine, pri čemer je trdil, da gre za zelo prijazne vzajemne carine, ker prihajajo s 50-odstotnim popustom.
Predsednik ZDA in Bela hiša sta na družbenih omrežjih delila vrsto grafov s podrobnimi podatki o carinskih stopnjah držav za uvoz iz ZDA, ki naj bi vključevale tudi manipulacije z valutami in necarinske trgovinske ovire, kot so davki na dodano vrednost in drugo.
“Trumpova vlada trdi, da Kitajska Združenim državam zaračunava 67-odstotne carine. Po uradnih podatkih so imele ZDA leta 2024 s Kitajsko 295,4 milijarde dolarjev primanjkljaja, medtem ko je bilo uvoženo blago vredno 438,9 milijarde dolarjev. Ko 295,4 milijarde dolarjev delite s 438,9 milijarde dolarjev, dobite rezultat 67 odstotkov,” poroča CNBC.
Novinar James Surowiecki trdi, da predsednikove carine slonijo na poenostavljeni formuli, ki trgovinski primanjkljaj ZDA s posamezno državo deli z njenim izvozom v ZDA.
“V bistvu so za vsako državo vzeli naš trgovinski primanjkljaj z njo in ga delili z izvozom te države k nam. Tako imamo z Indonezijo 17,9 milijarde dolarjev trgovinskega primanjkljaja, kar so delili z 28 milijardami dolarjev vrednega indonezijskega izvoza v ZDA in prišli do številke 64 odstotkov, kar je po Trumpovih trditvah carinska stopnja, ki nam jo zaračunava Indonezija. Kakšen izjemen nesmisel,” je na družbenem omrežju X zapisal Surowiecki.
Namestnica tiskovne predstavnice Bele hiše Kush Desia je tej trditvi oporekala in navedla sporočilo za javnost Urada ameriškega trgovinskega predstavnika (USTR), v katerem je navedeno, da se carinske stopnje opirajo na osnovni pristop, in navedla matematično formulo. Surowiecki je odgovoril, da je to ista formula, ki jo je oblikoval sam.
“Če so trgovinski primanjkljaji trajni zaradi carinskih ali necarinskih politik in osnovnih dejavnikov, je carinska stopnja, ki je skladna z izravnavo teh politik in osnovnih dejavnikov, vzajemna in pravična,” je zapisano na spletni strani USTR.
“To je resnično neverjetno. Ne vem, ali je napačno obveščena ali zavaja. V vsakem primeru je vlada naš trgovinski primanjkljaj z državo delila z našim uvozom v to državo in to prepolovila, ker naj bi bil Trump prizanesljiv. Obenem pa je uvedla 10-odstotne carine tudi proti državam, s katerimi imamo presežek,” je opozoril Surowiecki.