Na Pomurskem sejmu je vrata odprl 64. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Slavnostna govornica, predsednica republike Nataša Pirc Musar, je povedala, da se v času podnebnih sprememb še bolj zavedamo, da hrana ni samoumevna. Slovenija bo morala po njenih besedah ustvariti pogoje za stabilno domačo proizvodnjo hrane in prihodnost mladih kmetov.
Pirc Musar je dodala, da je dostopnost do hrane povezana z varnostjo, gospodarstvom, kakovostjo življenja in sposobnostjo države, da oblikuje lastno prihodnost. Če želi Slovenija postati bolj odporna in manj ranljiva za pretrese zunaj svojih meja, mora po njenem mnenju učinkoviteje združiti svoje moči in jih bolje izkoristiti.
Kot je še dejala predsednica republike, prehranske suverenosti ni mogoče doseči z enim samim ukrepom. Potrebni so bolj produktivno kmetijstvo, večja domača proizvodnja tam, kjer ima Slovenija največji potencial, močnejše verige preskrbe s hrano ter bolj integriran in strateško usmerjen pristop k domači proizvodnji, je nanizala. Na pomen teh vprašanj po njenih besedah posebej opozarja huda suša, ki je tudi letos močno prizadela slovensko kmetijstvo, njen obseg in posledice pa se šele kažejo.
Slovenija bo morala po njenih besedah okrepiti odpornost kmetijstva, ga prilagoditi podnebnim spremembam in ustvariti pogoje za stabilno domačo proizvodnjo hrane. Pri tem je posebej izpostavila mlade kmete, ki prevzemajo družinske kmetije. Prevzem kmetije danes po njenem ne pomeni le nadaljevanja družinske tradicije, temveč združevanje izkušenj prejšnjih generacij z novim znanjem, tehnologijami in poslovnimi priložnostmi. Odgovornost države je po njenih besedah ustvariti pogoje, v katerih bo kmetijstvo sodoben poklic, ki zagotavlja dostojno življenje in prihodnost.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je dejal, da je Agra prostor za razmislek o tem, kakšno kmetijstvo želi imeti Slovenija v prihodnjih desetletjih. Njegova vizija je kmetijstvo, ki zagotavlja prehransko varnost, dostojno življenje kmetovalcev in njihovih družin ter enakomeren razvoj podeželja, ob spoštovanju zemlje, narave in ljudi ter hkratni uporabi novih tehnologij.
Ob letošnjih vremenskih ujmah, zlasti suši, je poudaril, da takšni dogodki niso več izjema, temveč del nove realnosti, zato je krepitev odpornosti slovenskega kmetijstva ena ključnih nalog ministrstva.
Napovedal je 8,1 milijona evrov izredne finančne pomoči kmetijskim gospodarstvom zaradi višjih cen energentov, od tega bo 2,7 milijona evrov prispevala Evropska unija, 5,4 milijona evrov pa državni proračun.
Kot tri stebre svoje usmeritve je izpostavil lokalno hrano, mlade in digitalizacijo. Pri tem je pozval k solidarnosti s slovenskimi pridelovalci in k nakupu slovenske hrane, saj je po njegovih besedah to najbolj neposreden način podpore slovenskemu kmetu in zagotavljanja domače hrane tudi v prihodnosti.
Da slovensko kmetijstvo poleg hitre pomoči zaradi letošnjih vremenskih ujm potrebuje predvsem dolgoročne in odločne strateške usmeritve, je na sejmu poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek.
“Slovensko kmetijstvo potrebuje stabilno vizijo, ki bo presegala posamezne vladne mandate in bo prehransko suverenost države postavila med ključne strateške cilje,” so njegove besede povzeli na zbornici.