Zeleni Slovenije so danes, dan pred 36. obletnico ustanovitve stranke, politične stranke, civilno družbo, društva, organizacije, posameznike in tudi stroko pozvali k pogovorom o skupnem nastopu na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Odprti so za sodelovanje z vsemi, ki na prvo mesto postavljajo varovanje okolja in zdravja ljudi, so pojasnili.
Kot je v današnji izjavi poudaril strankin predsednik Andrej Čuš, se je v zgodovini pokazalo, da je bila zelena opcija močna le takrat, ko je bila enotna in povezana. Danes pa je po njegovih besedah ob veliki razdrobljenosti velik manko zelene opcije na državni ravni, v parlamentu.
Zato si v stranki, ki ima med člani 20 občinskih in mestnih svetnikov in deluje predvsem lokalno, želijo sodelovanja in povezovanja z drugimi. Čuš je spomnil, da so se v preteklih letih že združili Zeleni Slovenije, Združeni zeleni ter Zelena koalicija. Upajo pa, da bo tudi njihov današnji poziv padel na plodna tla.
Strankin programski vodja Gorazd Pretnar vidi Zelene Slovenije kot edino konservativno stranko v slovenskem prostoru. “Varovanje zdravja ljudi in varovanje okolja je pravzaprav zelo konservativno in kot taki se ne moremo umeščati ne levo ne desno,” je pojasnil. Tako so po njegovih besedah odprti za sodelovanje “s komerkoli z desne, z leve, nekih sredin”. Kot je dodal Čuš, so “zelo neobremenjena stranka, ki zasleduje predvsem varovanje okolja in zdravja ljudi”, za kar bi se morale zavzemati vse stranke.
Ob tem je Čuš opozoril, da ne zagovarjajo “zelenega turbokapitalizma” in da ni vse, kar se danes prodaja kot zeleno, tudi v resnici zeleno. Tako Čuš kot Pretnar sta bila kritična do umeščanja vetrnih elektrarn, slednji pa tudi do gradnje kanala C0 čez vodovarstveno območje.
Generalni sekretar stranke Nejc Škof pa je ugotavljal, da se od izvedbe posvetovalnih referendumov pred letom dni, ko so državljani med drugim podprli legalizacijo konoplje za zdravstveno in osebno uporabo, ni spremenilo nič in da tudi zakon, ki ga je pristojni odbor obravnaval prejšnji teden, ne pomeni uresničitve volje ljudstva.
V stranki menijo, da je treba bolnikom zagotoviti možnost samooskrbe s konopljo, gojenje konoplje pa omogočiti tako malim kmetom kot tudi zadrugam in drugim malim pridelovalcem, ne pa zgolj ozki skupini farmacevtskih podjetij, kot predvideva ta zakon, je še pojasnil.