“Nas je zaradi obljube, da bomo ta zakon speljali v parlamentu podprlo nekaj čez pet odstotkov ljudi. Včeraj smo pa videli, da je 50 procentov glasujočih to idejo podprlo. Tako, da se mi zdi, da bomo s tem zakonom kar nadaljevali ,” je Zoran Stevanovič komentiral rezultate referendum in dodal, “da vsako obljubo držimo in to je bila naša predvolilna obljuba in točno zato so nas tudi ljudje volili”.
Dejstvo, da je posvetovalni referenduma o ukinitvi rtv-prispevka, vsaj sodeč po dosedanjem štetju, padel Stevanovića ne bo odvrnilo od uveljavitve zakona. “Zaenkrat je to 690 ljudi, mogoče eden gor ali pa dol, ampak v vsakem primeru je jasni pokazatelj, da če bi gledal statistično polovico Slovenije ne podpira plačevana obveznega RTV prispevka,” je med drugim dejal Stevanović.
Šef poslancev NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je po referendumih zatrdil, da bodo voljo ljudi spoštovali. Meni, da je izid “pol-pol” pirova zmaga, tudi tesen izid pri vprašanju o rtv-prispevku težko označi kot zmago RTVS in levih volivcev, saj je nezadovoljnih skoraj pol milijona ljudi. Izid vidi kot dobro popotnico za referendum o razvojnem zakonu.
Ob tesnem izidu posvetovalnega referenduma o ukinitvi rtv-prispevka – po delnih neuradnih izidih se je proti ukinitvi izreklo 50,04 odstotka volivcev – je Žakelj opozoril, da je v nedeljo 461.000 volivcev sporočilo, da niso zadovoljni z Radiotelevizijo Slovenija (RTVS), “to je skoraj pol milijona ljudi”.
Če bi bil sam v vodstvu RTVS, bi verjetno predvsem na informativnem programu poskušal narediti precej več glede uravnoteženosti poročanja, je dejal Žakelj v izjavi za medije. Opozoril je na analizo, ki je pokazala, da je bilo pred referendumom razmerje med časom, ki so ga namenili nasprotnikom ukinitve, in časom, ki so ga namenili zagovornikom, štiri proti ena. “Pričakujem od RTVS, da se bo predvsem informativni program uredil, pa da se uredi tudi finančno poslovanje, ki je problematično,” je dodal vodja poslanske skupine NSi SLS in Fokus.
Na vprašanje, ali tudi sam preobrat v izidu, ki je najprej kazal tesno zmago zagovornikov ukinitve rtv-prispevka, pripisuje domnevnim nepravilnostim, je odgovoril, da sam opozarja predvsem na nepravično odmerjen čas za zagovornike in nasprotnike ukinitve rtv-prispevka.
“Moje osebno mnenje, ko grem na RTVS, je, kot da bi šel v neko sovražno hišo,” je dejal. Ne zdi se mu pravično, da se jim skače v besedo ali polaga besede v usta. “Ampak to je moje osebno mnenje, gledalci in gledalke si pa seveda ustvarijo mnenja sami,” je dodal.
Če ocenjuje politični naboj glede rtv-prispevka in parlamentarnih preiskovalnih komisij, kjer je bilo po njegovih besedah veliko zavajanja, lahko reče, “da je to dobra popotnica za razvojni zakon, kjer bo zagotovo, tako računam, na naši strani poleg podjetnikov celotno gospodarstvo, tudi upokojenci”. Predvidenega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije se tako v NSi “vsekakor ne bojimo”, je dodal.
Žakelj je sicer v izjavi za medije poudaril, da je volivce treba spoštovati, in zatrdil, da bodo njihovo voljo tudi spoštovali. Volivci so namreč na referendumih podprli pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom in ukinitev volilne pravice za tujce na lokalnih volitvah, kar je zagovarjala koalicija, zavrnili pa so novelo zakona o parlamentarni preiskavi in s tesno večino ukinitev rtv-prispevka. Izid “pol-pol” je tako po njegovih besedah pirova zmaga.
Na vprašanje, ali bodo v NSi, SLS in Fokus podprli zakonski predlog za ukinitev rtv-prispevka, ki je bil v zakonodajni postopek vložen s podpisi volivcev in prvopodpisanim predsednikom Resnice Zoranom Stevanovićem novembra lani, pa je odgovoril, da se o tem v poslanski skupini še niso pogovarjali.
V poslanski skupini SDS so ob rezultatih nedeljskih referendumov izpostavili, da so bile razlike pri nekaterih referendumskih vprašanjih zelo majhne. Vprašanja, ki so jih odprli referendumi, ostajajo pomembna za prihodnost Slovenije, zato bodo “tudi v prihodnje vztrajali pri svojih stališčih in konkretnih rešitvah”, so navedli.
V poslanski skupini SDS so v odzivu na izide nedeljskih referendumov zapisali, da jih razumejo kot pomembno sporočilo volivcev. “Kljub intenzivni kampanji in močni propagandi so bile pri nekaterih referendumskih vprašanjih razlike zelo majhne. To kaže, kako pomembno vlogo ima vplivanje na javno mnenje in kako odločilno je, da imajo volivci na voljo jasne informacije ter preverljive argumente,” so zapisali v sporočilu za javnost. Dodali so, da je prav zato toliko pomembneje, da se o takšnih vprašanjih razpravlja na podlagi dejstev in konkretnih argumentov.
Ob tem pa napovedujejo, da bodo še naprej zagovarjali spremembe, za katere menijo, da so potrebne. “Tudi zavrnitev novele zakona o parlamentarni preiskavi ne odpravlja potrebe po učinkovitem parlamentarnem nadzoru, preiskovanju sumov nepravilnosti in ugotavljanju politične odgovornosti. Odločitev volivcev spoštujemo, vendar ostajamo prepričani, da morajo biti nepravilnosti predmet preiskave, odgovornost nosilcev javnih funkcij pa predmet javne razprave in nadzora,” so zapisali in napovedali, da bodo vztrajali pri svojih stališčih in konkretnih rešitvah.