Zgodovina, posebej politična, je polna paradoksov. Eden od teh je vsekakor, da je koalicija oktobra 2022, potem ko so v SDS-u zavrnili sodelovanje pri nadzoru obveščevalnih služb, kar štiri od sedmih mest zaupala NSi-ju. Kar štirje poslanci NSi, in sicer Janez Žakelj, Jožef Horvat, Jernej Vrtovec in Matej Tonin, pa so se zaradi nadzora nad delom policije te dni znašli v predkazenskem postopku, zaradi očitkov o zlorabi položaja.
Za kaj gre? Pooblaščena skupina Knovsa je novembra lani, torej takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi.
Zaradi suma zlorabe parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs, pa) so se v predkazenskem postopku znašli štirje vidni člani NSi na čelu s prvakom stranke Matejem Toninom.
Očitajo jim, da naj bi zlorabili položaj, ker so na seji Knovsa novembra 2023 glasovali za sklep, da se na policiji opravi nenapovedan nadzor. V okviru omenjenega nadzora sta Tonin in Žakelj nato preverjala, ali policija prisluškuje akterjem iz afere Dars, ki so povezani z NSi. Na seznamu telefonskih številk, ki sta jih predložila kriminalistom, je bila tudi številka nekdanjega predsednika uprave Darsa in vidnega člana NSi Valentina Hajdinjaka.
Trije od štirih ovadenih, Matej Tonin, Janez Žakelj in Jernej Vrtovec so zaradi tega danes sklicali tiskovno konferenco
Kot je dodal predsednik NSi Tonin, naj bi po 1. odstavku 257. člena kazenskega zakonika zlorabili svoj položaj, ker so na seji komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) glasovali za sklep, da se na policiji opravi nenapovedan nadzor.
Pojasnil je, da je Knovs v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb odredil nadzor na policiji zaradi indicev, da se v medijsko izpostavljenih zgodbah brez sodne odredbe nezakonito prisluškuje določenim posameznikom.
Zatrdil je, da je Knovs nadzor opravil zakonito in v skladu s parlamentarno prakso ter v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Prepričan je, da gre v tem primeru za nezaslišano zlorabo policije za boj proti opoziciji.
Dodal je, da ima policija v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru možnost, da takšen nadzor začasno odložijo, vendar ga niso. “Zdi se nam absolutno nesprejemljivo, pritlehno, da del vladnih spletkarjev zlorablja policijo za politične obračune z opozicijo in to na točkah, kjer je opozicija delala v skladu z zakonom. Prepričani smo, da ta stvar na sodišču ne more iti skozi, je pa jasno, da se nas na takšen način zaposluje, da se na takšen način troši naš, tudi davkoplačevalski denar. Vladna koalicija nas želi namreč zavesti oziroma zaposliti s temami, ki nimajo nobene resne zgodbe,” je zatrdil.
Tonin je napovedal, da bodo v poslanski skupini o “zlorabah slovenskih represivnih organov” in boju zoper opozicijo obvestili evropske institucije.
Tudi predsednik Knovsa Janez Žakelj je zatrdil, da je bil nadzor, ki se zdaj problematizira, opravljen po vseh pravilih in zakonito. Kot je dodal, je “dolžnost Knovsa, da opravi nadzor, če ji katerikoli državljan sporoči, da ima občutek, da se nad njim izvaja nezakonite preiskovalne ukrepe.”
“Člani Knovsa o ugotovitvah nadzora niso seznanjali lastnikov telefonskih številk. Za sebe lahko stoodstotno trdim, drugi pa so mi to tudi zagotovili,” je pojasnil. Problem medtem vidi v tem, da so številke “ušle s policije”.
Vrtovec je medtem dejal, da je v zadnjem času pod trenutno vlado očitna uzurpacija policije in drugih nadzornih institucij pravne države, zmanjševanje finančnih sredstev nadzornim institucijam, kot so računsko sodišče in državni svet z namenom, da se okrne delovanje pravne države.
“Cilj te poteze policije zoper zakonito delo Knovsa ni nič drugega kot uničiti ali pa politično umoriti opozicijsko NSi, ki opozarja na nepravilnosti, ki jih počne vlada,” je zatrdil Vrtovec.
Glede navedb NSi, da so se štirje njihovi poslanci znašli v predkazenskem postopku, policija potrjuje le, da poteka predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Ob tem zavračajo očitke o zlorabi policije v politične namene in podarjajo, da s Knovsom vedno korektno sodelujejo.
Na Generalni policijski upravi so potrdili, da poteka predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu kazenskega zakonika, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo. Več podatkov zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka in varovanja osebnih podatkov ne morejo posredovati, so zapisali v sporočilu za javnost.
Hkrati pa zavračajo navedbe NSi o zlorabi policije v politične namene, saj, kot poudarjajo, policija vedno korektno sodeluje s Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Komisiji tudi nudijo vse potrebne informacije v skladu z zakonodajo in pristojnostmi komisije, so dodali.
Prav tako zatrjujejo, da varujejo varovane podatke v skladu s predpisi in jih ne posredujejo nepooblaščenim osebam. “V policiji si prizadevamo za zakonitost opravljenih nalog in pooblastil zaradi zagotavljanja varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitve pravne države,” so še poudarili.
Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, pa zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovarjati.
V koalicijskih vrstah so tedaj ocenili, da vsi indici kažejo na politično zlorabo omenjene nadzorne komisije. Sledili so tudi pozivi k razmisleku Žaklja o odstopu. V SDS pa so menili, da je bil Knovs pri izvajanju omenjenega nadzora nespreten.