Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, protikorupcijska komisija, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti so v skupnem sporočilu za javnost opozorili na neprimernost zakonodajnega postopka v primeru predloga zakona o Skoku. Hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavnih rešitev, so poudarili.
“Zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava je nujna pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona. A to se v tem primeru ni zgodilo,” so institucije zapisale v današnjem sporočilu za javnost.
Vlada je namreč danes potrdila predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok). Predlog med drugim prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.
Institucije so v sporočilu opozorile, da pristojni in zainteresirana javnost v proces sprememb niso bile vključene in niti z njim seznanjene. Prav tako ni znano, kateri strokovnjaki so pri pripravi dejansko sodelovali. “S tem so bila kršena tako pravila poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi resolucija o normativni dejavnosti,” so navedli.
Da hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavno skladnih rešitev, so že pokazali podobni primeri, na primer Šutarjev zakon in drugi omnibus zakoni. “Zato je nujno, da se tovrstni zakoni sprejemajo v rednem zakonodajnem postopku, ki omogoča javno razpravo, nujni in skrajšani postopek pa se uporabljata le izjemoma, z jasno navedenimi argumenti, zakaj se zakon sprejema po nerednem postopku,” so poudarili.
To izrecno poudarja tudi posodobljeni seznam meril vladavine prava, ki ga je decembra 2025 sprejela Beneška komisija za demokracijo skozi pravo. V njem je zapisano, da je kakovost zakonodaje neposredno odvisna od kakovosti zakonodajnega postopka, ki mora biti pregleden, vključujoč in demokratičen. “Smiselna in pravočasna javna razprava ni zgolj formalnost, temveč bistven element demokratične družbe, saj javnosti omogoča sodelovanje pri oblikovanju javnih politik in vplivanje na njihovo končno vsebino,” so navedli.
Še pred začetkom obravnave predloga v DZ institucije pričakujejo, da bo dovolj časa za strokovno in javno razpravo o predlaganih sistemskih spremembah, pa tudi za ustrezne popravke predloga zakona, da bodo spremembe lahko prinesle pozitivne spremembe.
Kritični do predloga so tudi v sodstvu. Z vrhovnega sodišča so danes sporočili, da s predlogom niso bili seznanjeni oziroma so se seznanili, ko je bil ta že objavljen. “Predlog sicer v sodstvu še preučujemo, a je prvi vtis zaskrbljujoč,” so dodali na vrhovnem sodišču, kjer bodo več povedali v petek.
Niti Sodni svet ni bil seznanjen s predlogom, prav tako ni sodeloval pri njegovi pripravi. Ko bodo predlog prejeli, ga bodo v okviru svojih pristojnosti obravnavali, po potrebi oblikoval in podali svoje pripombe.
Tudi po prvih ocenah tožilstva predlog zakona o Skoku v ničemer ne bo prispeval k bolj učinkovitemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, bi pa lahko predlagane rešitve oslabile avtonomijo tožilstva, so opozorili. Podrobneje naj bi predlog komentirali v petek, so napovedali.
Evropsko javno tožilstvo (EPPO) se je na predlog zakona o Skoku danes na kratko odzvalo za slovenske dopisnike v Bruslju. “Osnutek zakona bomo analizirali, da bi ocenili morebitni vpliv predlaganih zakonodajnih sprememb na naše preiskave ter na splošno raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji,” so zapisali.
Izjava predstojnikov podpisanih institucij o neprimernosti zakonodajnega postopka
Ljubljana, 16. julij 2026 – Spodaj podpisani predstojniki institucij opozarjamo na neustreznost vodenja zakonodajnega postopka v primeru Predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala.
Zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava je nujna pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona. A to se v tem primeru ni zgodilo. Pristojne institucije in zainteresirana javnost v proces sprememb niso bile vključene in niti z njim seznanjene, niti ni znano, kateri strokovnjaki so pri njegovi pripravi dejansko sodelovali. S tem so bila kršena tako pravila Poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi Resolucija o normativni dejavnosti.
Še pred začetkom obravnave predloga v Državnem zboru pričakujemo, da bo omogočen ustrezen čas za strokovno in javno razpravo o predlaganih sistemskih spremembah ter nato ustrezne popravke predloga zakona, da bodo spremembe lahko dejansko prinesle pozitivne spremembe. V prihodnje pa pričakujemo, da se takšna razprava odpre že ob samem načrtovanju sprememb.
Da hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavno skladnih rešitev, so v preteklosti že pokazali podobni primeri, na primer Šutarjev zakon in drugi omnibus zakoni. Zato je nujno, da se tovrstni zakoni sprejemajo v rednem zakonodajnem postopku, ki omogoča javno razpravo, nujni in skrajšani postopek pa se uporabljata le izjemoma, z jasno navedenimi argumenti, zakaj se zakon sprejema po nerednem postopku.
To izrecno poudarja tudi Posodobljeni seznam meril vladavine prava, ki ga je decembra 2025 sprejela Beneška komisija za demokracijo skozi pravo. V njem je zapisano, da je kakovost zakonodaje neposredno odvisna od kakovosti zakonodajnega postopka, ki mora biti pregleden, vključujoč in demokratičen. Smiselna in pravočasna javna razprava ni zgolj formalnost, temveč bistven element demokratične družbe, saj javnosti omogoča sodelovanje pri oblikovanju javnih politik in vplivanje na njihovo končno vsebino.
Predstojniki:
Dr. Simona Drenik Bavdek, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije
Jana Ahčin, Računsko sodišče Republike Slovenije
Katarina Bervar Sternad, Komisija za preprečevanje korupcije
Dr. Jelena Virant Burnik, Informacijski pooblaščenec
Miha Lobnik, Zagovornik načela enakosti