Slovenska avtomobilska industrija je Misijo GREMO (GREen MObility) vzpostavila leta 2021 kot zavezo k zeleni in digitalni preobrazbi do leta 2030. Če se takrat ne bi povezali, bi bili v današnjih razmerah “vsak zase izgubljeni”, je na današnji konferenci v Ljubljani dejala direktorica Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti, ki združuje Slovenski avtomobilski grozd in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, Tanja Mohorič.
Leto 2025 je po njenih besedah najbolj turbulentno v zgodovini avtomobilske industrije. Kot je izpostavil koordinator Misije GREMO Iztok Seljak, Kitajska odločno prevzema tržni položaj, ki so ga včasih obvladovali ameriški in evropski proizvajalci avtomobilov. “Najti moramo način, kako bomo ostali konkurenčni,” je poudaril. Bistvenega pomena za to so po njegovih besedah inovacije. “Zavedati se moramo, da imamo vedno manj časa, da izkoristimo svoj razvojni potencial,” je dejal.
Kljub številnim izzivom globalnega okolja so poslovni rezultati slovenske avtomobilske industrije po besedah predsednika nadzornega sveta Slovenskega avtomobilskega grozda Radovana Bolka pozitivni. Število zaposlenih ostaja stabilno, takšni so tudi obeti za prihodnji dve leti. Stabilna so tudi vlaganja v raziskave in razvoj. “Avtomobilska industrija bo še naprej vlagala, saj je to edini način za njeno preživetje,” je poudaril.
Na ministrstvu smo doslej podprli 4 razvojne inovacijske projekte Misije GREMO: iMotion, eMotion, BatMan in Lightweight. Močno partnerstvo države, industrije in raziskovalnega sektorja ostaja ključno za zeleni prehod in konkurenčnost slovenskega avtomobilskega grozda. [3/3] pic.twitter.com/y0t5XB4pix
— Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (@MGTS_gov) June 3, 2025
Premier Golob je medsebojno povezovanje podjetij, kot je to v okviru Misije GREMO, izpostavil kot enega največjih dosežkov. “Mogoče je ravno to tista prednost, ki jo bo lahko Slovenija najbolj unovčila,” je dejal. Povezovanje je po njegovih besedah namreč temelj zaupanja.
Mlajšim generacijam po ugotovitvah raziskav manjka ustvarjalnost, zato je treba povečati vložke v znanje, ki je nujno za ustvarjanje višje dodane vrednosti, je izpostavil. “Ta vlada je vložke v znanje podvojila,” je poudaril.
Žalosti ga, da zakonodaja ne omogoča stabilnega dolgoročnega financiranja projektov, kot je Misija GREMO. Napovedal je prizadevanja za njene spremembe, ki bi tudi na podlagi izkušenj iz Misije GREMO olajšale financiranje tovrstnih perspektivnih projektov.
Kot tri bistvena področja za ohranitev konkurenčnosti Slovenije je izpostavil umetno inteligenco, vesolje in obrambno industrijo. Napovedal je, da bo država v naslednjih mesecih in letih pospešila vlaganja v umetno inteligenco. Tovarna umetne inteligence, katere osnovo predstavlja nastajajoči mariborski podatkovni center s superračunalnikom, bi lahko zaživela že do konca tega leta, je povedal.
Okrepitev naložb je napovedal tudi na področju vesoljskih tehnologij. “Slovenija ima namreč veliko željo postati vesoljska velesila,” je dejal. Glede obrambne industrije pa je spomnil na prizadevanja Nemčije, da bi dele avtomobilske industrije preobrazili v obrambno. Priložnosti na tem področju se odpirajo tudi za slovensko avtomobilsko industrijo, je prepričan.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je napovedal, da si bo država še naprej prizadevala za razpise, ki bi omogočili financiranje perspektivnih projektov. “Strateška razvojna inovacijska partnerstva, ki že sama nadpovprečno veliko vlagajo, si najbolj zaslužijo finančno podporo,” je poudaril.
Misijo GREMO je pozdravil tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. “Dejstvo je, da se avtomobilska industrija tako radikalno spreminja, da bo treba veliko narediti za njeno odpornost,” je poudaril.
Izhodišče za takšno povezovanje podjetij je bila po besedah predsednika uprave Domela Matjaža Čemažarja skupna želja po razvoju izdelka na višji ravni. “Ob začetku projekta se še nismo zavedali, da se bo poslovno okolje še dodatno zaostrilo,” je poudaril. Veseli ga, da so sogovornika dokaj hitro našli tudi na vladni strani. Želi si, da bi zaupanje v odnosu z državnimi institucijami še okrepili.
Prilagodljivost, s katero se lahko pohvali slovensko gospodarstvo, postaja vse pomembnejši vidik, je poudaril glavni izvršni direktor družbe Iskra Mehanizmi Marjan Pogačnik. “Zato bi morali projekte, kot je Misija GREMO, uvajati tudi na drugih področjih. Takšne rezultate namreč potrebujemo povsod,” je dejal.
Na konferenci so med drugim govorili tudi o dejavnikih, ki so kitajski avtomobilski industriji omogočili hiter preboj v svetovnem merilu. Kot je dejal ustanovitelj in direktor združenja ESAA, ki evropske dobavitelje povezuje s kitajsko avtomobilsko industrijo, Blaž Štefe, je eden glavnih razlogov za tak uspeh bistveno krajši čas razvoja modela avtomobila. “Kljub temu jim uspevajo tudi veliki tehnološki preskoki,” je poudaril.
Evropski proizvajalci bi se morali po njegovih besedah ob tem vprašati, ali so s svojimi razvojnimi cikli sploh še lahko konkurenčni. “Enako velja za dobavitelje. Bomo sposobni slediti tako hitremu razvoju?” se je vprašal. Evropska podjetja je pozval k ukrepom za krepitev inovacijskega okolja, v katerem majhnost države ni ovira za njeno prebojnost.